“Menihi, človeka, ki ima te štiri kvalitete, se lahko ima za ‘človeka brez plemenitosti.’ Katere štiri?

“Tu je primer, kjer človek, ki ni plemenit, ko ni vprašan, razkrije slabosti druge osebe, kaj šele, ko se ga vpraša. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on govori o slabostih druge osebe v popolnosti in s podrobnostmi, brez opuščanja, brez zadržanosti. O tem človeku veš: ‘Ta častiti ni plemenit.’

“Potem spet, človek, ki ni plemenit, ko je vprašan, ne razkrije dobrih plati druge osebe, ne govori o tem niti kadar ni vprašan. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on ne govori o dobrih plateh druge osebe v popolnosti, ne s podrobnostmi, ampak z opuščanjem, z zadržanostjo. O tem človeku veš: ‘Ta častiti ni plemenit.’

“Potem spet, človek, ki ni plemenit, ko je vprašan, ne razkrije svojih lastnih slabosti, kaj šele, če se ga ne vpraša. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on ne govori o svojih slabostih v popolnosti, ne s podrobnostmi, ampak z opuščanjem, z zadržanostjo. O tem človeku veš: ‘Ta častiti ni plemenit.’

“Menihi, človek, ki ima te štiri kvalitete, je ‘človek brez plemenitosti.’

“Človek, ki ima te štiri kvalitete, se lahko ima za ‘plemenitega človeka.’ Katere štiri?

“Tu je primer, kjer plemeniti človek, ko je vprašan, ne razkrije slabosti druge osebe, kaj šele, če se ga ne vpraša. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on govori o slabostih druge osebe ne v popolnosti, ne v podrobnostih, ampak z opuščanjem, z zadržanostjo. O tem človeku veš: ‘Ta častiti je plemenit.’

“Potem spet, plemeniti človek, ko je vprašan, razkrije dobre plati druge osebe, govori o tem tudi kadar ni vprašan. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on govori o dobrih plateh druge osebe v popolnosti, s podrobnostmi, brez opuščanja, brez zadržanosti. O tem človeku veš: ‘Ta častiti je plemenit.’

“Potem spet, plemeniti človek, ko ni vprašan, razkrije svoje lastne slabosti, kaj šele, če se ga vpraša. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanj z vprašanji, on govori o svojih slabostih v popolnosti, s podrobnostmi, brez opuščanja, brez zadržanosti. O tem človeku veš: ‘Ta častiti je plemenit.’‘

“Potem spet, plemeniti človek, ko je vprašan, ne razkrije svojih dobrih plati, kaj šele, če se ga ne vpraša. Še več, ko se ga vpraša, pritisne nanjo z vprašanji, on ne govori o svojih dobrih plateh v popolnosti, ne s podrobnostmi, ampak z opuščanjem, z zadržanostjo. O tem človeku veš: ‘Ta častiti je plemenit.’

“Menihi, človek, ki ima te štiri kvalitete je ‘plemeniti človek.’”