Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželiKosala s številno skupino menihov.

Takrat se jebrahmanka, po imenu Dhānañdžāni, zadrževala v Caṇḍalakappi in imelapopolno zaupanje v Buddho, Dhammo in Sangho. Enkrat se jespotaknila in [ko si je povrnila ravnotežje] je trikrat vzkliknila:“Slava Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! SlavaBlaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Slava Blaženemu,popolnemu in popolno prebujenemu!”

Takrat jebrahmanski mladenič po imenu Saṅgārava živel v Caṇḍalakappi. Bil jemojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijo, fonetiko,etimologijo in zgodovino kot peto. Bil je strokovnjak v filologijiin slovnici, v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenjiza Velikega moža. Ko je slišal, da je brahmanka Dhānañdžāni izreklate besede, ji je rekel: “To brahmanko Dhānañdžāni je treba ponižatiin osramotiti, ker ko so okoli nje brahmani, hvali tega gologlavegaasketa.”

[Ona je odgovorila:] “Dragi moj gospod, vi ne poznate vrlin inmodrosti Blaženega. Če bi poznali vrline in modrost Blaženega,dragi moj gospod, ne bi nikoli pomislili, da bi ga žalili insramotili.”

“Potem, gospa, obvestite me, ko bo asket Gotama prišel vCaṇḍalakappo.”

“Da, dragi gospod,” je odgovorila brahmanka Dhānañdžāni.

Ko je potovalpo etapah po deželi Kosala, je Blaženi sčasoma dospel vCaṇḍalakappo. Tam v Caṇḍalakappi je Blaženi živel v gozdičkumangov, ki je pripadal brahmanom iz rodu Todeyya.

BrahmankaDhānañdžāni je slišala, da je prišel Blaženi, zato je odšla dobrahmanskega mladeniča Saṅgārava in mu rekla: “Dragi moj gospod,Blaženi je prišel v Caṇḍalakappo in živi tukaj v Caṇḍalakappi vgozdičku mangov, ki pripada brahmanom iz rodu Todeyya. Sedaj ječas, dragi gospod, da napravite, kar mislite, da je primerno.”

“Da, gospa,” je odgovoril. Potem je odšel do Blaženega inizmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovorkončan, je sedel na stran in rekel:

“GospodGotama, obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki trdijo [da učijo]osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnostdirektne vednosti tukaj in sedaj. Kakšno je med temi asketi inbrahmani stališče gospoda Gotame?”

Različni sveti možje

“Bhāradvādža,pravim, da obstaja razlika med asketi in brahmani, ki trdijo [daučijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev inpopolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Obstajajo nekateriasketi in brahmani, ki so tradicionalisti, ki naosnovi ustne tradicije trdijo [da učijo] osnove svetega življenja,ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj insedaj. Takšni so brahmani treh Ved. Obstajajo nekateri asketi inbrahmani, ki na podlagi zgolj prepričanja trdijo[da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev inpopolnost direktne vednosti. Takšni so misleci in preiskovalci.Obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki so sami direktnospoznali Dhammo med stvarmi, ki jih niso slišali prej intrdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitevin popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj.

Jaz,Bhāradvādža, sem eden teh asketov in brahmanov, ki so sami direktnospoznali Dhammo med stvarmi, ki jih niso slišali prej in trdim [daučim] osnove svetega življenja, ko sem dosegel dovršitev inpopolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Ampak, ker sem eden odteh asketov in brahmanov, je to lahko razumljeno na sledečinačin:

Bhāradvādža,pred mojim prebujenjem, ko sem bil samo neprebujeni bodhisatta, semrazmišljal tako:

‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniškoživljenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živetiduhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kajče si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in gremnaprej od doma v brezdomstvo.’

Kasneje,Bhāradvādža, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljenz blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja matiin oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obrilglavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel naprej od doma vbrezdomstvo.

Učenje pri Āḷāra kālāmi

Ko sem seodrekel svetu, Bhāradvādža, v iskanju tega, kar je dobro, v iskanjunajvišjega stanja popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in murekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v temučenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahkoostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek kmalu vstopi inbiva v njem, da sam spozna skozi direktno vednost nauk svojegaučitelja.’ Jaz sem se hitro naučil tega učenja. Kar se tičerecitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govorilz vednostjo in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’– in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi prepričanje, Āḷāra Kālāmaizjavlja: “Z uresničenjem zase, z direktno vednostjo, vstopim inbivam v tem učenju.” Gotovo Āḷāra Kālāma biva v vednosti invidenju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal:‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojorealizacijo z direktno vednostjo vstopiš in bivaš v tem učenju?’ Vodgovoru je razglasil področje ničnosti.

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma prepričanje, odločnost,pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje,odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevamuresničiti učenje, za katerega Āḷāra Kālāma izjavlja, da jevstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktnovednostjo?’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjemz direktno vednostjo. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in gavprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da sivstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z direktnovednostjo?’ -‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način,prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem tosam uresničil z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas,prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takegačastitega za našega tovariša v svetemu življenju. Torej, učenje zakaterega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, dasem to uresničil sam z direktno vednostjo je učenje, v katerega sivstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njembivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, vkaterega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem zdirektno vednostjo je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega semvstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo.Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki gapoznaš ti. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi,prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca,na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjočastjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi dostreznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktnevednosti, do prebujenja, do ugasnitve, ampak samo do vrnitve vpodročje ničnosti.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil inodšel.

Učenje pri Uddaka Rāmaputti

V iskanju,Bhāradvādža, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanjapopolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel:‘Prijatelj, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju indisciplini.’ Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostanetukaj. To učenje je takšno, da modri človek lahko hitro vstopi inbiva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svojodirektno vednost.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tičerecitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govorilz vednostjo in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – intam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi prepričanje Rāma izjavil: “Ssvojim uresničenjem z direktno vednostjo, vstopim in bivam v temučenju.” Seveda je Rāma bival v vednosti in videnju tega učenja.’Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, nakakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem zdirektno vednostjo vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru jeUddaka Rāmaputta razodel področje niti zaznavanja nitinezaznavanja.

Premislil sem: ‘Ni imel samo Rāma prepričanje, odločnost,pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje,odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevamuresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanjin biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo.’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjemz direktno vednostjo. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in gavprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da jevstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktnovednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način,prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju ssvojim uresničenjem z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev zanas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnegačastitega za našega tovariša v svetem življenju. Tako je učenje, zakaterega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojimuresničenjem z direktno vednostjo učenje, v katerega si vstopil inv njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje,v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem zdirektno vednostjo je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vanjvstopil in bival v njem s svojim uresničenje z direktno vednostjo.Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznalučenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti. Kot si ti,tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v svetem življenju,postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak,prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, dorazstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, doprebujenja, do ugasnitve, temveč samo do vrnitve v področje nitizaznavanja niti nezaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem gazapustil in odšel.

Še vedno viskanju, Bhāradvādža, tega kar je dobro, v iskanju najvišjegastanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan,dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam semvidel prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, sprijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosilhrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljivgaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, vkateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega,ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To boslužilo za prizadevanje.’

Tri prispodobe

Te triprispodobe so mi spontano prišle na misel, o katerih prej nikolinisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži v vodi, inpride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bomtoploto.’ Kaj misliš, Bhāradvādža? Ali lahko mož prižge ogenj innaredi toploto tako, da vzame trsko in z njo drgne moker, živ koslesa, ki leži v vodi?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, kileži v vodi. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki ševedno ne živijo telesno in mentalno odmaknjeni od čutnosti, inkaterih želje po čutnosti, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročicapo čutnosti ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijoboleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, sonesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, četi dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočihobčutkov zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije invrhovnega prebujenja. To je bila prva prispodoba, ki se mi jespontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

Spet,Bhāradvādža, druga prispodoba se mi je spontano pojavila in okateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ koslesa leži na suhih tleh daleč od vode in pride mož s trsko in simisli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš,Bhāradvādža? Ali bi lahko mož prižgal ogenj in naredil toploto,tako da bi vzel trsko in jo drgnil ob moker, živ kos lesa, ki ležina suhih tleh, daleč od vode?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je moker, živ kos lesa, čepravleži na suhih tleh daleč od vode. Na koncu bi mož bil samo utrujenin razočaran.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki živijotelesno in mentalno odmaknjeni od čutnosti, vendar v katerih željepo čutnosti, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po čutnosti nibila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre,prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni vednostiin vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi inbrahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradisvojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnegaprebujenja. To je bila druga prispodoba, ki se mi je spontanopojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

Spet,Bhāradvādža, tretja prispodoba se mi je spontano pojavila, o kateriprej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da tam leži suh, izsušenkos lesa na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko, in simisli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš,Bhāradvādža? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto zdrgnjenjem trske s suhim, posušenim kosom lesa, ki leži na suhihtleh, daleč od vode?”

“Da, gospod Gotama. Zakaj tako? Ker je suh, posušen kos lesa inleži na suhih tleh, daleč od vode.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki živijotelesno in mentalno odmaknjeni od čutnosti, v katerih so bile čutneželje, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po čutnosti v celotiopuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajočeobčutke zaradi svojega napora, so sposobni vednosti in vizije invrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani nečutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojeganapora, so sposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. Toje bila tretja prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in okateri prej nikoli nisem slišal.

To so bile tri prispodobe, ki so se mi spontano pojavile in okaterih prej nikoli nisem slišal.

Krotenje neprijetnih občutkov

Pomislilsem: ‘Kaj če s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim obnebo svojih ust, premagam, ukrotim in strem srce s srcem.’ Tako sems stisnjenimi zobmi in s svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojihust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem. Ko sem to storil, jetekel znoj iz mojih pazduh. Kot lahko močan mož prime šibkejšega zaglavo ali ramena in ga vrže na tla, ga ukroti in stre, tako sem sstisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojihust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem in znoj je tekel izmojih pazduh. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in sevzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano inneumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

Pomislilsem: ‘Kaj če prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavilvdihe in izdihe skozi usta in nos. Ko sem to storil, je glasen zvokdihanja prihajal iz mojih ušes. Kot da je tam glasen zvok gibanjain pihanja kovaških mehov, tako je tudi, ko sem ustavil vdihovanjein izdihovanje skozi usta in nos, glasen zvok dihanja prihajal izmojih ušes. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in sevzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano inneumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

Pomislilsem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Takosem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem tostoril, so siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Kot bi močanmož razdelil mojo glavo z ostrim mečem, tako so, ko sem ustavilvdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, siloviti vetrovizarezali skozi mojo glavo. Čeprav se je vzbudila neumorna energijav meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje teloizčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečimprizadevanjem.

Pomislilsem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Takosem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem tostoril, sem imel močne bolečine v glavi. Kot bi močan mož stiskaltrd usnjen trak okoli moje glave, kot da je to naglavni trak, takosem, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, imelmočne bolečine v glavi. Čeprav se je vzbudila neumorna energija vmeni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje teloizčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečimprizadevanjem.

Pomislilsem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Takosem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem tostoril, so močni vetrovi razsekali moj trebuh. Kot bi vešč mesarali njegovi pomočnik razsekala trebuh goveda z ostrim mesarskimnožem, tako so, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos inušesa, močni vetrovi razsekali moj trebuh. Čeprav se je vzbudilaneumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, jebilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečimprizadevanjem.

Pomislilsem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Takosem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem tostoril, sem imel močno pekoč občutek v svojem telesu. Kot bi dvamočna moška prijela manj močnega moža z obema rokama in ga peklanad jamo polno vroče žerjavice, tako me je, ko sem ustavil vdihe inizdihe skozi usta, nos in ušesa, močno žgalo v telesu. Čeprav se jevzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestanapozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem seizčrpal z bolečim prizadevanjem.

Ko so mevidela božanstva, so nekatera rekla: ‘Asket Gotama je mrtev.’ Drugabožanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev, on umira.’ In spetdruga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev niti umira. On jearahant, ker arahanti bivajo na tak način.’

Askeza s hrano

Pomislilsem: ‘Kaj če prakticiram popolno prekinitev jemanja hrane.’ Potemso prišla božanstva k meni in mi rekla: ‘Dobri gospod, neprakticiraj popolne prekinitve jemanja hrane. Če to narediš, bomovlila nebeško hrano v pore tvoje kože in ti boš od tega živel.’Pretehtal sem: ‘Če trdim, da se bom popolnoma postil, medtem ko mibodo ta božanstva vlivala nebeško hrano v pore moje kože in bom odtega živel, potem bom lagal.’ Zato sem odslovil ta božanstva rekoč:‘Ni potrebe.’

Pomislilsem: ‘Kaj če vzamem zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je tofižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha.’Tako sem vzel zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to bilafižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha. Kosem to storil, je moje telo doseglo stanje ekstremne izčrpanosti.Ker sem tako malo jedel, so moji udi postali podobni spojenim delomstebla vinske trte ali steblom bambusa. Ker sem tako malo jedel jemoja zadnjica postala kakor kamelje kopito. Ker sem tako malo jedelso vretenca na moji hrbtenici štrlela kot nanizane koraude. Ker semtako malo jedel, so moja rebra štrlela kot mršavi tramovi staregaskednja brez strehe. Ker sem tako malo jedel je lesk mojih očipotonil daleč dol v njihove jamice, in je izgledal kot lesk vode,ki je potonila daleč dol v globok vodnjak. Ker sem tako malo jedelje moje lasišče zakrnelo in uvelo, kot zelena grenka buča, ki senaguba in oslabi v vetru in soncu. Ker sem tako malo jedel, se jemoja koža s trebuha lepila na mojo hrbtenico. Če sem se dotaknilkože svojega trebuha, sem naletel na svojo hrbtenico in če sem sedotaknil svoje hrbtenice, sem naletel na svojo kožo s trebuha. Kersem tako malo jedel, če sem uriniral ali odvajal blato, sem se tamprevrnil na obraz. Ker sem tako malo jedel, če sem poskusilolajšati svoje telo z drgnjenjem udov s svojimi rokami, so lasje,razpadli pri svojih koreninah, odpadli od mojega telesa, ko sem gadrgnil.

Ko so meljudje videli, so nekateri rekli: ‘Asket Gotama je črn.’ Drugiljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni črn, je rjav.’ Drugi ljudje sorekli: ‘Asket Gotama ni niti črn niti rjav, on ima kožo zlatebarve,’ tako zelo se je čista, svetla barva moje kože izrodilazaradi tega, ker sem tako malo jedel.

Pomislilsem: ‘Katerikoli asketi ali brahmani v preteklosti so doživeliboleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, niga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani v prihodnosti bododoživeli boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je tonajveč, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani vsedanjosti doživljajo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradinapora, je to največ, ni ga preko tega. Toda, s to strašno praksostrogosti nisem dosegel nobenih nadčloveških stanj, nobene razlikev vednosti in viziji, ki bi bila vredna plemenitih. Ali lahkoobstaja druga pot do prebujenja?’

Iskanje poti do prebujenja

Premišljeval sem: ‘Spomnim se, da je bil moj sakyanski očezaposlen in sem sedel v hladni senci drevesa rožnate jablane.Popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, sem vstopilin bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje,in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Ali bilahko to bila pot do prebujenja?’ Potem je sledeč temu spominuprišlo spoznanje: ‘To je pot do prebujenja.’

Pomislilsem: ‘Zakaj se bojim te prijetnosti, ki nima nič s čutnostjo inslabimi stanji?’ Pomislil sem: ‘Jaz se ne bojim te prijetnosti, kinima nič s čutnostjo in slabimi stanji.’

Premišljeval sem: ‘Ni enostavno doseči ta užitek s telesom,ki je tako pretirano izčrpano. Kaj če jem nekaj trde hrane – nekajkuhanega riža in kruha.’ In jaz sem jedel nekaj trde hrane - nekajkuhanega riža in kruha. Ta čas me je čakalo pet menihov in simislilo: ‘Če naš asket Gotama doseže neko višje stanje, nas bo otem obvestil.’ Toda, ko sem jedel kuhan riž in kruh, se je petmenihov zgražalo in me zapustilo, misleč: ‘Asket Gotama sedaj živirazkošno, opustil je svoje prizadevanje in se vrnil krazkošju.’

Štiri stopnje zbranosti

Ko semjedel trdo hrano in spet dobil svojo moč, sem popolnoma odmaknjenod čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi stopnjizbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo inprijetnost, ki sta rojena iz samote. Toda, tak prijeten občutek, kise je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

Zumiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugistopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … sem vstopil in bival vtretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti inneprijetnosti … sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti …Toda, tak prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v mojesrce in tam ostal.

Tri vednosti

Ko je bilomoje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem sesvojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dvehrojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetihrojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetihrojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, stotisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenjasveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo imetako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bilamoja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti,takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovnopojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, stakšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno mojedoživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojegaživljenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Takosem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterihpreteklih življenj. Tako sem se s svojimi vidiki in podrobnostmispomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

To je bilaprva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči.Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema jebila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, kivztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda, tak prijeten občutek,ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

Ko je bilomoje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij.Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videlbitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna,lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo vskladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačnoobnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite,imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila nanapačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovnopojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel.Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govoromin umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled,in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so sez zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, vnebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno inpresega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo,manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna inrazumel, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.

To je biladruga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči.Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema jebila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, kivztraja prizadeven, goreč in odločen.

Ko je bilomoje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel,kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’ … ‘To je izvorneprijetnosti’ … ‘To je prenehanje neprijetnosti’ … ‘To je pot, kivodi do prenehanja neprijetnosti’ … ‘To so vplivi’ … ‘To je izvorvplivov’ … ‘To je prenehanje vplivov’ … ‘To je pot, ki vodi doprenehanja vplivov.’

Ko sem tovedel in videl, je bilo moje srce osvobojeno vpliva želje počutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je biloosvobojeno, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ Direktno sem vedel:‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilopotrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokolistanje.’

To je bilatretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči.Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema jebila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, kivztraja prizadeven, goreč in odločen.”

O božanstvih

Ko je biloto rečeno, je brahmanski mladenič Saṅgārava rekel Blaženemu:“Prizadevanje gospoda Gotame je bilo neomajno, prizadevanje gospodaGotame je bilo takšno, kot ga ima dobri človek, kot bi moralo bitiza izpolnjenega, popolno prebujenega. Toda, gospod Gotama, aliobstajajo božanstva?”

“Znano mi je, da je bil primer, Bhāradvādža, da obstajajobožanstva.”

“Toda, kako je, gospod Gotama, ko si vprašan, ‘Ali sobožanstva?’ ti praviš: ‘Znano mi je, Bhāradvādža, da božanstvaobstajajo’? Če je to tako, ali ni to, kar praviš, prazno innapačno?”

“Bhāradvādža, ko je nekdo vprašan, ‘Ali so božanstva?’ čeodgovoriš, ‘Božanstva so,’ ali ‘Znano mi je, Bhāradvādža, dabožanstva obstajajo,’ modri človek lahko napravi dokončnizaključek, da božanstva so.”

“Toda, zakaj mi ni gospod Gotama odgovoril že na začetku?”

“V svetu je široko sprejeto, Bhāradvādža, da božanstvaobstajajo.”

Ko je biloto rečeno, je brahmanski mladenič Saṅgārava rekel Blaženemu:“Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! GospodGotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot biobrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je biloskrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko vtemi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem pozatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj se megospod Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu pozatočišče do konca življenja.”