Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželiSakyanov, pri sakyanskem mestu Devadaha. Tam je Blaženi nagovorilmenihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi jerekel:

Kritika nauka džainistov

“Menihi, sonekateri asketi in brahmani, ki imajo takšno nauk in pogled:‘Karkoli ta posameznik čuti, če je to prijetno ali neprijetno aliniti neprijetno niti prijetno, vse to je povzročeno s tem, kar jebilo storjeno v preteklosti. Tako z uničenjem preteklih dejanj zasketizmom in brez novih dejanj, ne bo nobene posledice vprihodnosti. Če ni posledice v prihodnosti, je uničeno dejanje. Zuničenjem dejanja je uničena neprijetnost. Z uničenjemneprijetnosti je uničen občutek. Z uničenjem občutka bo vsaneprijetnost porabljena.’ Tako govorijo džainisti, menihi.

Šel bom dodžainistov, ki tako govorijo in jim rekel: ‘Prijatelji džainisti,ali je res, da imate takšno učenje in pogled: “Karkoli taposameznik čuti … bo vsa neprijetnost porabljena”?’ Ko so takovprašani, če džainisti to priznajo in rečejo ‘Da,’ jimodgovorim:

‘Toda,prijatelji, ali veste, da ste obstajali v preteklosti, in da nibilo tako, da niste obstajali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda,prijatelji, ali veste, da ste naredili zla dejanja v preteklosti inse jih niste vzdržali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, aliveste, da je bilo toliko neprijetnosti že porabljene ali da setoliko neprijetnosti še vedno mora porabiti ali ko se tolikoneprijetnosti porabi, bo vsa neprijetnost porabljena?’ - ‘Ne,prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, kaj je opustitev slabihstanj in kaj je negovanje dobrih stanj tukaj in zdaj?’ - ‘Ne,prijatelj.’

‘Tako,prijatelji, kaže, da ne veste, da ste obstajali v preteklosti in nitako, da niste obstajali; ali, da ste izvajali zla dejanja vpreteklosti in se jih niste vzdržali; ali, da ste naredili takšnain takšna zla dejanja; ali, da je bilo toliko neprijetnosti žeporabljene ali da se toliko neprijetnosti še vedno mora porabitiali da ko se toliko neprijetnosti porabi, bo vsa neprijetnostporabljena; ali, kaj je opuščanje slabih stanj in kaj je negovanjedobrih stanj tukaj in zdaj. Ker je tako, ni primerno za častitedžainiste, da razglasijo: “Karkoli ta posameznik čuti, takoprijetnost ali neprijetnost ali niti neprijetnost niti prijetnost,za vse je vzrok to, kar je bilo storjeno v preteklosti. Tako zuničenjem preteklih dejanj z asketizmom in brez izvajanja dejanj vsedanjosti, ne bo posledic v prihodnosti. Brez posledic vprihodnosti … bo vsa neprijetnost porabljena.”

Če,prijatelji džainisti, ste vedeli, da ste obstajali v preteklosti inda ni tako, da niste obstajali; ali, da ste izvajali zla dejanja vpreteklosti in se jih niste vzdržali; ali, da ste naredili takšnain takšna zla dejanja; ali, da je bilo toliko neprijetnosti žeporabljene ali da se toliko neprijetnosti še vedno mora porabitiali da ko se toliko neprijetnosti porabi, bo vsa neprijetnostporabljena; ali, kaj je opuščanje slabih stanj in kaj je negovanjedobrih stanj tukaj in zdaj. Ker je tako, bi bilo primerno začastite džainiste, da razglasijo: “Karkoli ta posameznik čuti … bovsa neprijetnost porabljena.”

Prijateljidžainisti, predpostavite, da je bil ranjen človek s puščico, ki jebila debelo namazana s strupom in je zaradi tega čutil boleče,ostre, prebadajoče občutke. Potem bi njegovi prijatelji intovariši, bližnji in daljni sorodniki pripeljali zdravnika.Zdravnik bi zarezal okoli odprte rane z nožem, s sondo poiskalpuščico, izpulil puščico in nanesel zdravilno jedkalo na odprtorano in pri vsakem koraku bi človek čutil boleče, ostre,prebadajoče občutke. Nato kasneje, ko je bila rana pozdravljena inpokrita s kožo, bi se človek počutil dobro in bil vesel, neodvisen,svoj gospodar, sposoben, da gre kamor hoče. Morda bi mislil: “Prejsem bil preboden s puščico, debelo namazano s strupom in zaraditega sem čutil boleče, ostre, prebadajoče občutke. Potem so mojiprijatelji in tovariši, bližnji in daljni sorodniki pripeljalizdravnika. Zdravnik je zarezal okoli odprte rane z nožem, s sondopoiskal puščico, izpulil puščico in nanesel zdravilno jedkalo naodprto rano in pri vsakem koraku sem čutil boleče, ostre,prebadajoče občutke. Toda zdaj, ko je rana pozdravljena in pokritas kožo, se počutim dobro in sem vesel, neodvisen, svoj gospodar,sposoben, da grem kamorkoli hočem.”

Tako tudi,prijatelji džainisti, če veste, da ste obstajali v preteklosti inda ni tako, da niste obstajali … ali kaj je opuščanje slabih stanjin kaj je negovanje dobrih stanj tukaj in zdaj. Ker je tako, bibilo primerno za častite džainiste, da razglasijo: “Karkoli taposameznik čuti … bo vsa neprijetnost porabljena.”

Toda, kerprijatelji džainisti, ne veste ali ste obstajali v preteklosti inni tako, da niste obstajali … ali kaj je opuščanje slabih stanj inkaj je negovanje dobrih stanj tukaj in zdaj. Ker je tako, bi biloprimerno za častite džainiste, da razglasijo: “Karkoli taposameznik čuti … bo vsa neprijetnost porabljena.”’

Ko je biloto rečeno, so mi džainisti povedali: ‘Prijatelj, džainist Nātaputtaje vseveden in vse vidi in trdi, da ima popolno vednost in vizijo:“Če jaz hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta vednost invizija neprestano in nemoteno prisotna v meni.” On pravi:“Džainisti, v preteklosti ste naredili zla dela. Porabite jih zizvajanjem strogega asketizma. In ko ste tukaj in zdaj zadržani stelesom, govorom in umom, to ne povzroča zlih dejanj za prihodnost.Tako z uničenjem svojih preteklih dejanj z asketizmom in brezizvajanja novih dejanj, ne bo posledic v prihodnosti. Brez posledicv prihodnosti … bo vsa neprijetnost porabljena.” Mi to odobravamoin sprejemamo in zato smo zadovoljeni.’

Pet stvari

Ko je biloto rečeno, sem rekel džainistom: ‘Obstaja pet stvari, prijateljidžainisti, ki se lahko izkažejo v dveh različnih načinih tukaj inzdaj. Katerih pet? To so: prepričanje, preferenca, ustno izročilo,razumsko razglabljanje in premišljeno sprejemanje pogledov. Teh petstvari se lahko izkaže v dveh različnih načinih tukaj in zdaj.Kakšno vrsto prepričanja imajo častiti džainisti v učitelja, kigovori o preteklosti? Kakšno vrsto preference, kakšno vrsto ustnegaizročila, kakšno vrsto razumskega razglabljanja, kakšno vrstopremišljenega sprejemanja pogledov?’ Govorjeno tako, menihi, nisemvidel nobene legitimne obrambe njihovega položaja s stranidžainistov.

Bolečina zaradi dejanj vsedanjosti

Spet,menihi, sem rekel džainistom: ‘Kaj mislite, prijatelji džainisti?Ko obstaja intenziven napor, intenzivno prizadevanje, ali čutiteboleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi intenzivnega napora?Vendar, ko ni intenzivnega napora, ni intenzivnega prizadevanja,ali potem ne čutite nobenih bolečih, ostrih, prebadajočih občutkovzaradi intenzivnega napora?’ - ‘Ko obstaja intenziven napor,prijatelj Gotama, intenzivno prizadevanje, potem čutimo boleče,ostre, prebadajoče občutke zaradi intenzivnega napora. Vendar, kone obstaja nobenega intenzivnega napora, nobenega intenzivnegaprizadevanja, potem ne čutimo nobenih bolečih, ostrih, prebadajočihobčutkov zaradi intenzivnega napora.’

‘Takoizgleda, prijatelji džainisti, da ko obstaja intenziven napor …čutite boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi intenzivneganapora. Vendar, ko ne obstaja intenzivnega napora … ne čutitenobenih bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi intenzivneganapora. Ker je to tako, ni primerno za častite džainiste, darazglasijo: “Karkoli ta posameznik čuti, bodisi prijetnosti alineprijetnost ali niti neprijetnost niti prijetnost, vse to jepovzročeno s tem, kar je bilo storjeno v preteklosti. Tako zuničenjem preteklih dejanj z asketizmom in brez povzročanja novihdejanj, ne bo nobene posledice v prihodnosti. Brez posledic vprihodnosti … bo vsa neprijetnost porabljena.”

Ni za vse vzrok preteklo dejanje

‘Če,prijatelji džainisti, je obstajal intenziven napor, intenzivnoprizadevanje, potem so bili boleči, ostri, prebadajoči občutkizaradi intenzivnega napora prisotni, in ko ni bilo intenzivneganapora, ni bilo intenzivnega prizadevanja, potem so bili boleči,ostri, prebadajoči občutki zaradi intenzivnega napora še vednoprisotni. Ker je tako, bi bilo primerno za častite džainiste, darazglasijo: “Karkoli ta posameznik čuti … bo vsa neprijetnostporabljena.”

‘Vendar,prijatelji džainisti, ko obstaja intenziven napor, intenzivnoprizadevanje, potem čutite boleče, ostre, prebadajoče občutkezaradi intenzivnega napora, ampak ko ni intenzivnega napora, ko niintenzivnega prizadevanja, potem ne čutite bolečih, ostrih,prebadajočih občutkov zaradi intenzivnega napora. Vi zato čutitesamo boleče, ostre, prebadajoče občutke, ki ste si jih saminaprtili, in skozi nevednost, neznanje in zablodo, po pomotitrdite: “Karkoli ta posameznik čuti … bo vsa neprijetnostporabljena.’” Govorjeno tako, menihi, jaz nisem videl nobenelegitimne obrambe njihovega položaja s strani džainistov.

Napačni pogledi glede dejanja

Spet,menihi, sem rekel džainistom: ‘Kaj mislite, prijatelji džainisti?Ali je mogoče, da se dejanje, ki se izkusi tukaj in zdaj, lahko znaporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi vprihodnosti?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, ali je mogoče, da sedejanje, ki se bo izkusilo v prihodnosti, lahko z naporom inprizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi tukaj in zdaj?’-‘Ne, prijatelj.’

‘Kajmislite, prijatelji džainisti? Ali je mogoče, da se dejanje, ki seizkusi kot prijetno, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni vdejanje, ki se izkusi kot neprijetno?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda,ali je mogoče, da se dejanje, ki se izkusi kot neprijetno, lahko znaporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi kotprijetno?’ -‘Ne, prijatelj.’

‘Kajmislite, prijatelji džainisti? Ali je mogoče, da se dejanje, ki seizkusi ko je dozorelo, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni vdejanje, ki se izkusi ko ni dozorelo?^’ - ‘Ne,prijatelj.’ - ‘Toda, ali je mogoče, da se dejanje, ki se izkusi koni dozorelo, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje,ki se izkusi ko je dozorelo?’ - ‘Ne, prijatelj.’

‘Kajmislite, prijatelji džainisti? Ali je mogoče, da se dejanje, ki seizkusi kot veliko, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni vdejanje, ki se izkusi kot majhno?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, alije mogoče, da se dejanje, ki se izkusi kot majhno, lahko z naporomin prizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi kot veliko?’-‘Ne, prijatelj.’

‘Kajmislite, prijatelji džainisti? Ali je mogoče, da se dejanje, ki sebo izkusilo kot doživeto, lahko z naporom in prizadevanjem spremeniv dejanje, ki se ne bo izkusilo kot doživeto?’ - ‘Ne, prijatelj.’ -‘Toda, ali je mogoče, da se dejanje, ki se ne bo izkusilo kotdoživeto, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, kise bo izkusilo kot doživeto?’ - ‘Ne, prijatelj.’

‘Takoizgleda, prijatelji džainisti, da je nemogoče, da se dejanje, ki seizkusi tukaj in zdaj, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni vdejanje, ki se izkusi v prihodnosti, in je nemogoče, da se dejanje,ki se bo izkusilo v prihodnosti, lahko z naporom in prizadevanjemspremeni v dejanje, ki se izkusi tukaj in zdaj. Nemogoče je, da sedejanje, ki se izkusi kot prijetno, lahko z naporom inprizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi kot neprijetno, innemogoče je, da se dejanje, ki se izkusi kot neprijetno, lahko znaporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusi kotprijetno. Nemogoče je, da se dejanje, ki se izkusi ko je dozorelo,lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, ki se izkusiko ni dozorelo, in nemogoče je, da se dejanje, ki se izkusi ko nidozorelo, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, kise izkusi ko je dozorelo. Nemogoče je, da se dejanje, ki se izkusikot veliko, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, kise izkusi kot majhno in nemogoče je, da se dejanje, ki se izkusikot majhno, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, kise izkusi kot veliko. Nemogoče je, da se dejanje, ki se izkusi kotdoživeto, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni v dejanje, kise izkusi kot nedoživeto, in nemogoče je, da se dejanje, ki seizkusi kot nedoživeto, lahko z naporom in prizadevanjem spremeni vdejanje, ki se izkusi kot doživeto. Ker je tako, je napor častitihdžainistov brezploden, je njihovo prizadevanje brezplodno.’

Deset upravičenih sklepanj

Takogovorijo džainisti, menihi. In ker džainisti govorijo tako, obstajadeset upravičenih sklepanj iz njihovih trditev, ki določajo osnovo,da se jih kritizira:

(1) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena s tem, kar je bilo storjeno v preteklosti, potem sodžainisti gotovo morali delati slaba dejanja v preteklosti, kerzdaj čutijo tako boleče, ostre, prebadajoče občutke.

(2) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena s stvariteljskim dejanjem najvišjega božanstva, potem jedžainiste gotovo ustvarilo zlo najvišje božanstvo, ker zdaj čutijotako boleče, ostre, prebadajoče občutke.

(3) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena z okoliščinami in naravo, potem džainisti gotovo nimajosreče, ker zdaj čutijo tako boleče, ostre, prebadajoče občutke.

(4) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena s kategorijo [med šestimi kategorijami rojstev], potemmorajo džainisti gotovo pripadati slabi kategoriji, ker zdaj čutijotako boleče, ostre, prebadajoče občutke.

(5) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena z naporom tukaj in zdaj, potem se džainisti gotovomorajo močno truditi tukaj in zdaj, ker zdaj čutijo tako boleče,ostre, prebadajoče občutke.

(6) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena s tem, kar je bilo storjeno v preteklosti, potem jedžainiste potrebno grajati. Če ni tako, potem je džainiste šezmeraj potrebno grajati.

(7) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena s stvariteljskim dejanjem najvišjega božanstva, potem jedžainiste potrebno grajati. Če ni tako, potem je džainiste šezmeraj potrebno grajati.

(8) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena slučajno, potem je džainiste potrebno grajati. Če nitako, potem jih je še zmeraj potrebno grajati.

(9) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena z družbenim stanom, potem je džainiste potrebno grajati.Če ni tako, potem jih je še zmeraj potrebno grajati.

(10) Če je prijetnost in neprijetnost, ki jo čutijo bitja,povzročena z naporom tukaj in zdaj, potem je džainiste potrebnograjati. Če ni tako, potem jih je še zmeraj potrebno grajati.

Tako govorijo džainisti, menihi. In ker džainisti govorijo tako,teh deset upravičenih sklepanj iz njihovih trditev določajo osnove,da se jih kritizira. Tako je njihov napor brezploden, je njihovoprizadevanje brezplodno.

Plodovit napor

In kako jenapor plodovit, menihi, kako je prizadevanje plodovito? Tako,menihi, menih ni preplavljen z neprijetnostjo in sebe ni preplavilz neprijetnostjo. Ni opustil prijetnosti, ki je v skladu z Dhammo,vendar ni zaslepljen s to prijetnostjo. Tako ve: ‘Ko se trudim zodločnostjo, ta posamezen vir neprijetnosti v meni izgine zaraditega odločnega prizadevanja. Ko gledam nanj z mirnodušnostjo, taposamezen vir neprijetnosti v meni izgine, ko razvijemmirnodušnost.’ Prizadeva si z odločenostjo glede na ta posamezenvir neprijetnosti, ki izgine v njem zaradi tega odločnegaprizadevanja. Razvije mirnodušnost glede na ta posamezen virneprijetnosti, ki izgine v njem, ko razvija mirnodušnost. Ko setrudi z odločnostjo, določen vir neprijetnosti izgine v njem zaraditega odločnega prizadevanja. Tako je neprijetnost v njemporabljena. Ko ga gleda z mirnodušnostjo, določen vir neprijetnostiizgine v njem, ko razvije mirnodušnost. Tako je ta neprijetnost vnjem porabljena.

Prijeten napredek

Predpostavimo, menihi, da moški ljubi žensko s svojim srcem,vezanim na njo z intenzivno željo in strastjo. On lahko vidi tožensko, da stoji z drugim moškim, klepeta, se šali in se smeje. Kajmislite, menihi? Ali se bodo pojavili žalost, tožba, bolečina,nezadovoljstvo in stiska v tem moškem, ko vidi žensko stati zdrugim moškim, ko z njim klepeta, se šali in smeji?”

“Da, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker ta moški ljubi to ženskos svojim srcem, vezanim na njo z intenzivno željo in strastjo. Zatose v njem pojavijo žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo instiska, ko jo vidi stati z drugim moškim, ko z njim klepeta, sešali in se smeje.”

“Potem,menihi, moški lahko pomisli: ‘Jaz ljubim to žensko s svojim srcem,vezanim na njo z intenzivno željo in strastjo. Tako se v menipojavijo žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska, ko jovidim stati z drugim moškim, ko z njim klepeta, se šali in sesmeje. Kaj če bi opustil svojo željo in strast do te ženske?’ In onbi opustil svojo željo in strast do te ženske. Ob kasnejšipriložnosti morda vidi to žensko stati z drugim moškim, ko z njimklepeta, se šali in se smeje. Kaj mislite, menihi? Se bodo žalost,tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska pojavili v tem moškem, kovidi to žensko, ki stoji z drugim moškim … ?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker ta moški nič več neljubi te ženske. Zaradi tega se žalost, tožba, bolečina,nezadovoljstvo in stiska ne pojavijo v njem, ko vidi to žensko, kistoji z drugim moškim … ”

“Menihi,ko menih ni preplavljen z neprijetnostjo in ne preplavi sebe zneprijetnostjo … (kot v §23 zgoraj) … tako je ta neprijetnost vnjem porabljena. Tako, menihi, napor je plodovit, prizadevanje jeplodovito.

Neprijeten napredek

Spet,menihi, menih razmisli: ‘Ko živim v skladu s svojim užitkom, seslaba stanja v meni povečajo in dobra stanja zmanjšajo. Toda, ko senaprezam v tem, kar je neprijetno, se slaba stanja v meni zmanjšajoin dobra stanja povečajo. Kaj če se naprezam v tem, kar jeneprijetno?’ In on se napreza v tem, kar je neprijetno. Ko tostori, se slaba stanja v njem zmanjšajo in dobra stanja povečajo.Kasneje se ne napreza v tem, kar je neprijetno. Zakaj je tako?Namen, zaradi katerega se je ta menih naprezal v tem, kar jeneprijetno, je bil dosežen. Zaradi tega se kasneje ne napreza vtem, kar je neprijetno.

Zamislimosi, menihi, kovača, ki segreva ost puščice med dvema plamenoma, dajo izravna. Ko je ost puščice ogreta med dvema plamenoma in je bilazravnana, je kasneje ne bo več segreval in koval in jo ravnal.Zakaj je tako? Namen zaradi katerega je kovač segreval in koval ostpuščice je bil dosežen. Zaradi tega jo kasneje ni več potrebnosegrevati in kovati in jo ravnati.

Tako tudi,menih razmisli … (kot v §27 zgoraj) … zaradi tega se kasneje nenapreza v tem, kar je neprijetno. Menihi, napor je plodovit,prizadevanje je plodovito.

Živeti z Dhammo

Spet,menihi, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen,popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti,učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet znjegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, togeneracijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi,kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobrav začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenomin izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršenoin prečiščeno.

Gospodarali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu,sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje vTathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenjeje prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Koživiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno inčisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado,oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikegabogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov,obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej izživljenja gospodarja v brezdomstvo.

Ko takoodide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in zata način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanjaživih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno,biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu nidano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, karmu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva včistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata,živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govoriresnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tegasveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernegagovora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, daloči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar jeslišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako jetisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalecprijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli vslogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijoosornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, kiso nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, sovljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijopraznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravemčasu, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori oDhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki sijih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok nadan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa.Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži senošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanjasebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži sesprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita.Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk indeklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži sesprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev.Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži sesprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih inprenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži seuporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril.Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar.Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanjain nasilja.

Zadovoljenje z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, dazadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame ssabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kotsvojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen zobleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovoljisvoj želodec in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima toplemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

Ko gledaobjekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če jepustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slabastanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe,varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko slišizvok z ušesi … Ko voha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Kotipa otipljiv predmet s telesom … Ko z umom opazi pojav, se neoprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost umanevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja inneugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnostuma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenitozadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

On postaneta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki delujepremišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno,ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosisvoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki delujepremišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki delujepremišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, kohodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

Ko ima toplemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnostiin ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče kosamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, vgrapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda,na odprt prostor, na kup slame.

Po vrnitvis poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge,vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja posvetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očistipoželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe,sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Zopustitvijo toposti in zaspanosti, biva opuščen toposti inzaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svojesrce očisti toposti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira inzaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranjeumirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijodvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srceočisti dvoma.

Stopnje zbranosti

Ko je takoodstranil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi inbiva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in jezadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Menihi, naporje plodovit, prizadevanje je plodovito.

Menihi, zumiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugistopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki starojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, inkjer ni misli in razmišljanja. Menihi, napor je plodovit,prizadevanje je plodovito.

Menihi, koizgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnjizbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vednodoživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘Onprijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Menihi, napor je plodovit,prizadevanje je plodovito.

Menihi, zopustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjegaveselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnjizbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čistomirnodušnostjo in pozornostjo. Menihi, napor je plodovit,prizadevanje je plodovito.

Tri vednosti

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojihmnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev,treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev,dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev,petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočihrojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta,veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako,bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila mojahrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšenkonec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavildrugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnimizgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanjeprijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. Inko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimividiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj.Menihi, napor je plodovit, prizadevanje je plodovito.

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Zbožanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja,ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa ingrda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu ssvojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala stelesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačenpogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu,so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanjerevščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista uglednabitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, kiniso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so selotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomomtelesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškemsvetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presegačloveškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo,manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna inrazume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji.Menihi, napor je plodovit, prizadevanje je plodovito.

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti uničenja vplivov. On razume kot v resnici je:‘To je neprijetnost’ … ‘To je izvor neprijetnosti’ … ‘To jeprenehanje neprijetnosti’ … ‘To je pot, ki vodi do prenehanjaneprijetnosti’ … ’To so vplivi’ … ‘To je izvor vplivov’ … ‘To jeprenehanje vplivov’ … ‘To je pot, ki vodi do prenehanjavplivov.’

Ko tako vein vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vplivabitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pridevednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, svetoživljenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno,nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bitnosti.’ Menihi,napor je plodovit, prizadevanje je plodovito.

Deset osnov za hvalo Tatāgathe

Takogovori Tathāgata, menihi. In ker Tathāgata govori tako, obstajadeset upravičenih osnov, da se ga hvali:

(1) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s tem, kar je bilo storjeno v preteklosti, potem jeTathāgata gotovo moral delati dobra dela v preteklosti, ker zdajčuti tako brezmadežno prijetne občutke.

(2) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s stvaritvenim dejanjem najvišjega božanstva, potem jeTathāgata gotovo moral biti ustvarjen od dobrega najvišjegabožanstva, ker zdaj čuti tako brezmadežno prijetne občutke.

(3) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena z okoliščinami in naravo, potem Tathāgata gotovo moraimeti veliko srečo, ker zdaj čuti tako brezmadežno prijetneobčutke.

(4) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s kategorijo [med šestimi kategorijami rojstva], potemTathāgata gotovo mora pripadati dobri kategoriji, ker zdaj čutitako brezmadežno prijetne občutke.

(5) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena z naporom tukaj in zdaj, potem si Tathāgata gotovo moradobro prizadevati tukaj in zdaj, ker zdaj čuti tako brezmadežnoprijetne občutke.

(6) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s tem, kar je bilo storjeno v preteklosti, potem jetreba Tathāgato hvaliti. Če ne, potem je prav tako treba Tathāgatohvaliti.

(7) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s stvaritvenim dejanjem najvišjega božanstva, potem jetreba Tathāgato hvaliti. Če ne, potem je prav tako treba Tathāgatohvaliti.

(8) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena s slučajem, potem je treba Tathāgato hvaliti. Če ne,potem je prav tako treba Tathāgato hvaliti.

(9) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena z družbenim stanom, potem je treba Tathāgato hvaliti. Čene, potem je prav tako treba Tathāgato hvaliti.

(10) Če je prijetnost in neprijetnost, ki ju bitja čutijo,povzročena z naporom tukaj in zdaj, potem je treba Tathāgatohvaliti. Če ne, potem je prav tako treba Tathāgato hvaliti.

Tako govori Tathāgata, menihi. In ker Tathāgata tako govori,obstaja deset upravičenih osnov za njegovo hvalo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.