Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam ječastiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji,menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta jerekel:

Domneve o prihodnosti

“Menihi,obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki imajo domneve oprihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ter zagovarjajorazlične nauke, ki se tičejo prihodnosti.

(I) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo zaznava in je neuničeno posmrti.’
(II) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo ne zaznava in je neuničeno posmrti.’
(III) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo niti zaznava niti nezaznava inje neuničeno po smrti.’
(IV) Ali, opišejo propad, uničenje in končanje obstoječega bitja[ob smrti].
(V) Ali, nekateri zagovarjajo ugasnitev tukaj in sedaj.

Tako oni:
(a) opišejo obstoječe sebstvo, ki je neuničeno po smrti,
(b) ali opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja[ob smrti],
(c) ali zagovarjajo ugasnitev tukaj in sedaj.

Tako ti [pogledi], ki jih je pet, postanejo trije in iz treh jihje pet. To je povzetek ‘pet in tri.’

(I) Menihi,ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče inneuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki zaznava in jeneuničeno po smrti, da je:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno,
ali zaznava enotnost,
ali zaznava različnost,
ali zaznava omejenost,
ali zaznava neomejenost.

Ali drugače, med temi maloštevilnimi, ki gredo onkraj tega,nekateri zagovarjajo, da so dosegli zavest kot predmet zbranosti,ki je neizmerna in stabilna.

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejosebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo sebstvo, daje ali snovno ali … ali ga opišejo, da zaznava neomejenost. Alidrugače, nekateri zagovarjajo področje ničnosti, neomejenosti,mirnosti. [Za njih] “tam ni nič” se razglasi, da je najčistejše,najvišje, najboljše in nepresežno od teh zaznav - bodisi zaznavsnovi ali nesnovi, enotnosti ali različnosti. To je pogojeno ingrobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’in videl pobeg od tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(II) V tempogledu, menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kotnezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki jenezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno.

V tempogledu, menihi, ti kritizirajo te askete in brahmane, ki opišejosebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Kerpravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanje je tumor, zaznavanje jekopje. Nezaznavanje - to je mirno, to je vzvišeno.’

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejosebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opisujejo takšnosebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali… ali niti snovno niti nesnovno. Vsak asket ali brahman bi lahkorekel: Neodvisno od snovi, neodvisno od občutka, neodvisno odzaznavanja, neodvisno od tvorb, bom opisal prihajanje in odhajanjezavesti, njeno izginjanje in ponovno pojavljanje, njeno rast inzorenje” - to ni mogoče. To je pogojeno in grobo, vendar obstajaprenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iztega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(III) Menihi,ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče nitinezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki jeniti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, daje:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno.

Menihi, tikritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kotzaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete inbrahmane, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno posmrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen,zaznavanje je tumor, zaznavanje je kopje, in nezaznavanje jeomamljenost. Niti zaznavanje niti nezaznavanje - to je mirno, to jevzvišeno.’

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejosebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno posmrti, opišejo takšno sebstvo, ki je niti zaznavajoče nitinezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … aliniti snovno niti nesnovno. Če katerikoli asketi ali brahmaniopišejo, da vstop v to področje pride skozi presojo tvorb z oziromna to, kaj se vidi, sliši, občuti in spozna, je to razglašeno kotkatastrofo za vstopanje v to področje. Za to področje jerazglašeno, da se ne doseže kot dosežek s tvorbami. To področje, jerazglašeno, se doseže kot dosežek z ostankom tvorb. To je pogojenoin grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam jeto’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(IV)Menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo propad, uničenje inpokončanje obstoječega bitja [ob smrti], kritizirajo te dobreaskete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničenopo smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejosebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo tedobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajočeniti nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Vsi tidobri asketi in brahmani, ki se ženejo naprej, zagovarjajo svojopredpostavko: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’ Kot gretrgovec na tržnico z mislijo: ‘Skozi to bo tisto moje. S tem bomdobil tisto’. Tako se tudi ti dobri asketi in brahmani zdijo kottrgovci, ko izjavijo: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejopropad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], skozistrah do identitete in z gnusom do identitete, vztrajno tečejo inkrožijo okoli te iste identitete. Prav tako kot pes, ki ga vežepovodec na trden drog ali steber, vztrajno teče in kroži okoliistega droga ali stebra. Tako tudi ti dobri asketi in brahmani,skozi strah do identitete in z gnusom do identitete, vztrajnotečejo in krožijo okoli te iste identitete. To je pogojeno ingrobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

Menihi,katerikoli asketi ali brahmani, ki razglabljajo o prihodnosti inimajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne nauke, ki setičejo prihodnosti, vsi zagovarjajo teh pet področij ali določenomed njimi.

Domneve o preteklosti

Menihi,obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki imajo domneve opreteklosti in imajo poglede o preteklosti, in zagovarjajo različnenauke, ki se tičejo preteklosti.

(1) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino toje pravilno, vse drugo je napačno.’

(2) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet nista večna: edino toje pravilno, vse drugo je napačno.’

(3) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, večna innista večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(4) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti večna nitinista večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(5) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta končna: edino toje pravilno, vse drugo je napačno.’

(6) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta neskončna: edinoto je pravilno, vse drugo je napačno.’

(7) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, končna inneskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(8) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti končna nitineskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(9) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata enotnost:edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(10) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavatarazličnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(11) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata omejenost:edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(12) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavataneomejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(13) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata]izključno prijetnost: edino to je pravilno, vse drugo jenapačno.’

(14) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata]izključno neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo jenapačno.’

(15) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] oboje,prijetnost in neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo jenapačno.’

(16) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] nitiprijetnost niti neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo jenapačno.’

(1)Menihi, kar se tiče teh asketov in brahmanov, ki imajo takšen naukin pogled: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vsedrugo je napačno,’ da bi ne glede na prepričanje, ne glede napreferenco, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumskorazglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanje pogleda, imeličisto in jasno osebno vednost o tem - to ni mogoče. Ker nimajočiste in jasne osebne vednosti o tem, ampak le fragmentarnovednost, ki jo ti dobri asketi in brahmani razjasnjujejo [gledenjihovega pogleda] se smatra, da se držijo tega. To je pogojeno ingrobo, vendar obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(2-16)Menihi, kar se tiče teh asketov in brahmanov, ki imajo takšnodoktrino in pogled: ‘Sebstvo in svet nista večna … oboje, večna innista večna … niti večna niti nista večna … končna … neskončna …oboje, končna in neskončna … niti končna niti neskončna …doživljata enotnost … doživljata različnost … doživljata omejenost… doživljata neomejenost … [doživljata] izključno prijetnost …[doživljata] izključno neprijetnost … [doživljata] oboje,prijetnost in neprijetnost … [doživljata] niti prijetnost nitineprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi neglede na prepričanje, ne glede na preferenco, ne glede na ustnotradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede napremišljeno sprejemanja pogleda imeli čisto in jasno osebno vednosto tem - to ni mogoče. Ker nimajo čiste in jasne osebne vednosti,ampak le fragmentarno vednost, ki jo ti dobri asketi in brahmanirazjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da se držijotega. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb. Koje spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešelonkraj tega.

Ugasnitev tukaj in sedaj

(V)Menihi, nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklostiin prihodnosti in skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti, vstopiin biva v zadovoljstvu s samoto. On misli: ‘To je mirno, to jevzvišeno, v to vstopim in bivam v zadovoljstvu s samoto.’ Tozadovoljstvo s samoto v njem preneha. S prenehanjem zadovoljstva ssamoto, se pojavi žalost in s prenehanjem žalosti se pojavizadovoljstvo s samoto. Prav tako kot sončna svetloba prežemapodročje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki gasončna svetloba zapusti, tako se tudi s prenehanjem zadovoljstva ssamoto pojavi žalost, in s prenehanjem žalosti se pojavizadovoljstvo s samoto.

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijopogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem žalosti,se pojavi zadovoljstvo s samoto. To je pogojeno in grobo, toda tamje prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iztega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

Menihi,nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti inprihodnosti, skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti in spremagovanjem zadovoljstva s samoto, vstopi in biva v nezemeljskiprijetnosti. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopimin bivam v nezemeljski prijetnosti.’ Ta nezemeljska prijetnost vnjem preneha. S prenehanjem nezemeljske prijetnosti se pojavizadovoljstvo s samoto, in s prenehanjem zadovoljstva s samoto, sepojavi nezemeljska prijetnost. Prav tako kot sončna svetlobaprežema področje, ki ga senca zapusti in senca prežema področje, kiga sončna svetloba zapusti, se tudi s prenehanjem nezemeljskeprijetnosti pojavi zadovoljstvo s samoto in s prenehanjemzadovoljstva s samoto, se pojavi nezemeljska prijetnost.

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijopogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjemzadovoljstva s samoto, se pojavi nezemeljska prijetnost. To jepogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkrajtega.

Menihi,nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti inprihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnosti in spremagovanjem zadovoljstva s samoto in nezemeljske prijetnosti,vstopi in biva v niti neprijetnem niti prijetnem občutku. On misli:‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v nitineprijetnem niti prijetnem občutku.’ Ta niti neprijeten nitiprijeten občutek v njem preneha. S prenehanjem niti neprijetneganiti prijetnega občutka, se pojavi nezemeljska prijetnost in sprenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten nitiprijeten občutek. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje,ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončnasvetloba zapusti, se tako tudi s prenehanjem niti neprijetnega nitiprijetnega občutka pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjemnezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijetenobčutek.

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijopogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjemnezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijetenobčutek. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgataprešel onkraj tega.

Tako,menihi, nek asket ali brahman z opustitvijo pogledov o preteklostiin prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnega užitka ins premagovanjem zadovoljstva s samoto, nezemeljske prijetnosti inniti neprijetnega niti prijetnega občutka, motri sebe: ‘Jaz semmiren, jaz sem dosegel ugasnitev, jaz sem brez predpostavk.’

Tathāgata,menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijopogledov o preteklosti in prihodnosti … motri sebe: “Jaz sem miren,jaz sem dosegel ugasnitev, jaz sem brez predpostavk.” Gotovo tačastiti zagovarja pot usmerjeno k ugasnitvi. Vendarle je ta dobriasket ali brahman še vedno vezan s predpostavko, navezuje se ali napogled o preteklosti ali na pogled o prihodnosti ali na oviročutnega užitka ali na zadovoljstvo v samoti ali na nezemeljskoprijetnost ali na niti boleč niti prijeten občutek. In ko tačastiti motri sebe: “ Jaz sem miren, jaz sem dosegel ugasnitev, jazsem brez predpostavk,” je tudi za to bilo rečeno, da jepredpostavka na strani tega dobrega asketa ali brahmana. To jepogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkrajtega.

Osvoboditev

Menihi, tonajvišje stanje vzvišenega miru je odkril Tathāgata, to je,osvoboditev skozi nevezanost, z razumevanjem kot dejansko so izvor,izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih področijdotika. Menihi, to je najvišje stanje vzvišenega miru, kar jeodkril Tathāgata, to je, osvoboditev brez predpostavk, zrazumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnostin izhod v primeru šestih področij dotika.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.