Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Vzhodnemparku pri Sāvatthīju, v palači Migārove matere.

Na danUposathe petnajstega, ko je bila polna luna, je Blaženi sedel naodprtem, obkrožen s skupino menihov.

Nek menih seje dvignil iz svojega sedeža, si uredil zgornje oblačilo na enorame in razprostrl svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemuin mu rekel: “Častiti gospod, vprašal bi Blaženega glede določenegapomena, če bi me Blaženi uslišal in odgovoril na moje vprašanje.” -“Sedi na svoj sedež, menih, in vprašaj, kar želiš.” Menih je sedelna svoj sedež in rekel Blaženemu:

Pet agregatov

“Ali ni to,častiti gospod, pet agregatov na katere vpliva predpostavka, ki sovplivani s predpostavko, to je, agregat snovi s predpostavko,agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko,agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti spredpostavko?”

“To, menihi, je pet agregatov s predpostavko, to je, agregatsnovi s predpostavko … in agregat zavesti s predpostavko.”

Rekoč, “Dobro, častiti gospod,” se je menih navdušil inrazveselil besed Blaženega. Potem mu je postavil naslednjevprašanje:

“Toda,častiti gospod, v čem je teh pet agregatov s predpostavkozasidrano?”

“Menih, teh pet agregatov s predpostavko je zasidranih vželji.”

“Častitigospod, je predpostavka isto, kot je teh pet agregatov spredpostavko, ali je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatovs predpostavko?”

“Menih, predpostavka ni niti isto kot je teh pet agregatov spredpostavko niti je nekaj ločenega od petih agregatov spredpostavko. Želja in poželenje z ozirom na pet agregatov spredpostavko, to je tukaj predpostavka.”

“Toda,častiti gospod, ali je lahko različnost v želji in poželenju zozirom na teh pet agregatov s predpostavko?”

“To je lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Tako, menih, nekdorazmišlja: ‘Naj bo moja snov takšna v prihodnosti; naj bo mojobčutek takšen v prihodnosti; naj bo moje zaznavanje takšno vprihodnosti; naj bodo moje tvorbe takšne v prihodnosti; naj bo mojazavest takšna v prihodnosti.’ Tu je različnost v želji in poželenjuz ozirom na teh pet agregatov s predpostavko.”

“Toda,častiti gospod, na kakšen način se izraz ‘agregati’ uporabi zaagregate?”

“Menih, vsaka vrsta snovi, bodisi v preteklosti ali sedanjosti,notranje ali zunanje, groba ali fina, manjvredna ali večvredna,daleč ali blizu – to je agregat snovi. Vsaka vrsta občutka, bodisi… daleč ali blizu – to je agregat občutka. Vsaka vrsta zaznave,bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zaznave. Vsaka vrstatvorb, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat tvorb. Vsaka vrstazavesti, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zavesti. Na tanačin, menih, se izraz ‘agregat’ uporabi na agregate.”

“Kaj je vzrokin pogoj, častiti gospod, za manifestacijo agregata snovi? Kaj jevzrok in pogoj za manifestacijo agregata občutka … agregata zaznave… agregata torb … agregata zavesti?”

“Štirje veliki elementi, menih, so vzrok in pogoj zamanifestacijo agregata snovi. Dotik je vzrok in pogoj zamanifestacijo agregata občutka. Dotik je vzrok in pogoj zamanifestacijo agregata zaznave. Dotik je vzrok in pogoj zamanifestacijo agregata tvorb. Ime-snov je vzrok in pogoj zamanifestacijo agregata zavesti.’

Pogled identitete

Častitigospod, kako nastane pogled identitete?”

“Menih, nepoučen navaden posameznik, ki nima spoštovanja doplemenitih in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, kinima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešč in nediscipliniran vnjihovi Dhammi, ima snov kot sebstvo ali kot da ima sebstvo voblasti snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo vsnovi. On ima občutek kot da je sebstvo … zaznavo kot da je sebstvo… tvorbe kot da so sebstvo … zavest kot da je sebstvo ali kot daima sebstvo v oblasti zavest ali kot da je zavest v sebstvu alisebstvo kot da je v zavesti. Tako nastane pogled identitete.”

“Toda,častiti gospod, kako pogled identitete ne nastane?”

“Menih, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite inje usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje praveljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nimasnovi kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti snov alikot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On nimaobčutka kot da je sebstvo … zaznave kot da je sebstvo … tvorb kotda so sebstvo … zavesti kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo voblasti zavest ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvov zavesti. Tako pogled identitete ne nastane.”

Zadovoljitev, nevarnost in pobeg

“Kaj,častiti gospod, je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je pobeg vprimeru snovi? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj jepobeg v primeru občutka … v primeru zaznave … v primeru tvorb … vprimeru zavesti?”

“Prijetnost in veselje, menih, ki nastaneta v odvisnosti odsnovi – to je zadovoljitev v primeru snovi. Snov je nestalna, jeneprijetnost in predmet sprememb – to je nevarnost v primeru snovi.Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja posnovi – to je pobeg v primeru snovi.

Prijetnost in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od občutka … vodvisnosti od zaznave … v odvisnosti od tvorb … v odvisnosti odzavesti - to je nevarnost v primeru zavesti. Zavest je nestalna, jeneprijetnost in predmet sprememb - to je nevarnost v primeruzavesti. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje inpoželenja po zavesti - to je pobeg v primeru zavesti.”

Sebstvo, moje, predpostavka

“Častitigospod, kako veš, kako vidiš, da z ozirom na to telo z njegovozavestjo in vsemi zunanjimi znaki, ni proizvajanja sebstva,proizvajanja mojega in osnovnih nagnjenj za predpostavke?”

“Menih, vsako vrsto snovi, vso, bodisi preteklo ali sedanjo,notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno,daleč ali blizu, vso snov vidiš s primernim razumevanjem kotdejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsakovrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsakovrsto zavesti, vso, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo alizunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu,vso zavest vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To nimoje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko veš in vidiš to zozirom na to telo s svojo zavestjo in vsemi zunanjimi znamenji, tamni proizvajanja sebstva, proizvajanja mojega ali osnovnih nagnjenjza predpostavke.”

Potem je vsrcu nekega meniha nastala ta misel: “Tako, izgleda, da snov nisebstvo, občutek ni sebstvo, zaznava ni sebstvo, tvorbe nisosebstvo, zavest ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem, bodo vplivaladejanja narejena z nesebstvom?”

Blaženi je, poznavajoč njegovo srce in misel v srcu tega meniha,tako nagovoril menihe: “Možno je, menihi, da neki zapeljani možtukaj, otopel in neveden, s svojim srcem, ki ga obvladuje želja,lahko misli, da on lahko prekaša učiteljev predpis: ‘Tako, izgleda,da snov ni sebstvo … zavest ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem,bodo vplivala dejanja narejena z nesebstvom?’ Sedaj, menihi, vadilsem vas skozi spraševanje ob različnih priložnostih z ozirom narazlične stvari.

Menihi,kaj mislite? Je snov stalna ali nestalna?” - “Nestalna, častitigospod.” – Je to, kar je nestalno neprijetno ali prijetno?” -“Neprijetno, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetnoin predmet sprememb, primerno, da se jemlje: ‘To je moje, to semjaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Menihi, kaj mislite: Je občutek … zaznava … tvorbe … zaveststalna ali nestalna?” - “Nestalna, častiti gospod.” - “Je to, karje nestalno neprijetno ali prijetno?” - “Neprijetno, častitigospod.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetno in predmet sprememb,primerno, da se jemlje: ‘To je moje, to sem jaz, to je mojesebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Torej,menihi, vsako vrsto snovi, vso, bodisi preteklo ali sedanjo,notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno,daleč ali blizu – vso snov vidiš s primernim razumevanjem kotdejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsakovrsto občutka, vse … Vsako vrsto zaznave, vse … Vsako vrsto tvorb,vse … Vsako vrsto zavesti, vse … vso zavest vidiš s primernimrazumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni mojesebstvo.’

Razočaranost in osvoboditev

Ko takovidi, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran s snovjo,razočaran z občutkom, razočaran z zaznavo, razočaran s tvorbami,razočaran z zavestjo.

Ko jerazočaran, postane brezstrasten. Skozi razstrastenje [njegovegasrca] je osvobojen. Ko je osvobojen, pride vednost: ‘Osvobojenoje.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je biloživeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihodanazaj v katerokoli stanje.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega. Ko je bilo izgovorjeno toučenje, je šestdeset menihov, katerih srce ni bilo več vezano, biloosvobojeno vplivov.