Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam jenagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili.Blaženi je rekel:

“Menihi,Sāriputta je moder; Sāriputta je velike modrosti; Sāriputta jeobširne modrosti; Sāriputta je radostne modrosti; Sāriputta ježivahne modrosti; Sāriputta je ostre modrosti; Sāriputta jepredirne modrosti. Med polovico meseca, menihi, je Sāriputta dobilvpogled v stanja enega za drugim, kot so se ta zgodila. Sāriputtovvpogled v stanja enega za drugim, kot so se zgodila, je bil ta:

Menihi,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj je Sāriputtavstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli inrazmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena izsamote.

Prva stopnja zbranosti

In stanja vprvi stopnji zbranosti – misel, razmišljanje, zadovoljstvo,prijetnost in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen insrce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnostin premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so sezgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. Onrazume: ‘Resnično, ta stanja niso bila in pridejo v bivanje. Sobila in izginejo.’ Z ozirom na ta stanja je bival, ne da bi ga kajprivlačilo, odbijalo, neodvisen, ločen, svoboden, razdružen, z umombrez ovir. On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjemtega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

Druga stopnja zbranosti

Poleg tega,menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja je Sāriputta vstopil inbival v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo inprijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest inpoenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja.

In stanja vdrugi stopnji zbranosti - samozavest, zadovoljstvo, prijetnost inpoenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce,navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost inpremišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so sezgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. Onje razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da toobstaja.

Tretja stopnja zbranosti

Poleg tega,menihi, ko je izginilo zadovoljstvo je Sāriputta bival mirnodušen,pozoren in premišljen in še vedno doživljal prijetnost s telesom, očemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen inpozoren.’

In stanja vtretji stopnji zbranosti - mirnodušnost, prijetnost, pozornosti,premišljenost in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen insrce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnostin premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so sezgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. Onje razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da toobstaja.

Četrta stopnja zbranosti

Poleg tega,menihi, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjemprejšnjega veselja in žalosti je Sāriputta vstopil in bival včetrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, sčisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

In stanjav četrti stopnji zbranosti - mirnodušnost, niti neprijeten nitiprijeten občutek, umirjenost srca skozi čistost spomina, spokojnostsrc, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost,prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanjaje določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, koso nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko soizginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] jepotrdil, da to obstaja.

Neskončen prostor

Polegtega, menihi, s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjemzaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti,zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ je Sāriputta vstopil inbival v področju neskončnega prostora.

In stanjav področju neskončnega prostora – zaznava področja neskončnegaprostora in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen insrce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnostin premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so sezgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko sobila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in znegovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

Področje neskončne zavesti

Polegtega, menihi, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora,zavedajoč se, da ‘zavest je neomejena,’ je Sāriputta vstopil inbival v področju neskončne zavesti.

In stanjav področju neskončne zavesti – zaznava področja neskončne zavestiin poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce,navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost inpremišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so sezgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko sobila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in znegovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

Področje ničnosti

Polegtega, menihi, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti,zavedajoč se, da ‘tam ni nič,’ je Sāriputta vstopil in bival vpodročju ničnosti.

In stanjav področju ničnosti – zaznava področja ničnosti in poenotenje srca,dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost,prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanjaje določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, koso nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko soizginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] jepotrdil, da to obstaja.

Področje niti zaznavanja nitinezaznavanja

Polegtega, menihi, s popolnim obvladanjem področja ničnosti, jeSāriputta vstopil in bival v področju niti zaznavanja nitinezaznavanja.

Iz tegadosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, je kontempliralpretekla stanja, ki so prenehala in se spremenila: ‘Resnično, tastanja niso bila in so prišla v bivanje. So bila in so izginila.’Ta stanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisenod njih, ločen, prost, razdružen, s srcem brez ovir. On je razumel:‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil,da ta obstaja.

Prenehanje zaznavanja in občutkov

Polegtega, menihi, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja nitinezaznavanja, je Sāriputta vstopil in bival v prenehanju zaznavanjain občutkov. In njegovi vplivi so bili uničeni z njegovim gledanjemz modrostjo.

Iz tegadosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, se je spomnilpreteklih stanj, ki so prenehala in se spremenila: ‘Resnično, tehstanj ni bilo in so prišla v bivanje. So bila in so izginila.’ Tastanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisen odnjih, ločen, prost, razdružen, s srcem brez ovir. On je razumel:‘Tu ni pobega onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil,da tega ni.

Menihi,pravilno rečeno, če bi bilo treba reči o komerkoli: ‘On je dosegelmojstrstvo in popolnost v plemeniti kreposti, dosegel mojstrstvo inpopolnost v plemeniti zbranosti, dosegel mojstrstvo in popolnost vplemeniti modrosti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemenitiosvoboditvi,’ bi to po pravici rekli o Sāriputti.

Menihi,pravilno rečeno, če bi bilo treba reči o komerkoli: ‘On je sinBlaženega, rojen iz njegovih prsi, rojen iz njegovih ust, rojen izDhamme, ustvarjen z Dhammo, dedič v Dhammi, ne dedič v materialnihstvareh,’ bi to po pravici rekli o Sāriputti.

Menihi,kolo Dhamme, ki je brez primerjave, je zagnal v vrtenje Tathāgatain ga naprej pravilno vrti Sāriputta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.