Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam ječastiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji,menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta jerekel:

Bedak

“Menihi,obstajajo te tri značilnosti bedaka, znaki bedaka, lastnostibedaka. Katere tri? Bedak je ta, ki misli slabe misli, govori slabebesede in izvaja slaba dejanja. Če bedak ne bi bil takšen, kako biga lahko moder človek prepoznal: ‘Ta posameznik je bedak, slabčlovek’? Ker je bedak ta, ki misli slabe misli, govori slabe besedein izvaja slaba dejanja, ga moder prepozna: ‘Ta posameznik jebedak, slab človek.’

Bedak čutibolečino in bridkost tukaj in sedaj na tri načine. Če bedak sedi vzboru ali vzdolž ceste ali na trgu, in tam ljudje razpravljajo odoločenih in pomembnih zadevah, in če je bedak ta, ki ubija živabitja, vzame tisto, kar ni dano, napačno ravna glede čutnosti,govori laži in se vdaja v vino, žgane pijače in opojne snovi, karje osnova za nemarnost, pomisli: ‘Ti ljudje razpravljajo odoločenih in pomembnih zadevah. Te stvari najdem v sebi, in vidijome, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je prva vrsta bolečine inbridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

Ko je roparujet, bedak vidi kralje, ki ga na različne načine mučijo: pretepajoga z biči, pretepajo ga s šibami, pretepajo s palicami; mu odsekajoroke, odsekajo noge, odsekajo njegove roke in noge; odrežejonjegova ušesa, odrežejo njegov nos, odrežejo njegova ušesa in nos;podvržejo ga ‘loncu kaše,’ na ‘britje s školjko,’ na ‘Rahujevausta,’ na ‘ognjeni venec,’ na ‘goreče roke,’ na ‘rezila trave,’ na‘strojeno obleko,’ na ‘antilopo,’ na ‘kljuke za meso,’ na‘kovance,’ na ‘mariniranje v lugu,’ na ‘vrtečo iglo,’ na ‘zvitoslamnjačo’; in polivajo ga z vrelim oljem, ga vržejo psom, da bi gapožrli, in živega nataknejo na kole, in njegovo glavo odsekajo zmečem. Potem bedak pomisli: ‘Zaradi takšnih zlih del kot so ta, koje ropar ujet, ga kralji mučijo na veliko načinov: pretepejo ga zbiči … in odsekajo njegovo glavo z mečem. Te stvari najdem v sebi,in vidijo me, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je druga vrstabolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

Ko je bedakna svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga zladela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno inumsko napačno obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Prav takokot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije, zastre in obdazemljo, tako tudi, ko je bedak na svojem stolu ali na svojipostelji ali počiva na tleh, ga zla dela, ki jih je storil vpreteklosti – njegovo telesno, govorno in umsko napačno obnašanje –pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem bedak pomisli: ‘Jaz nisemstoril tistega, kar je ugodno, jaz nisem storil tistega, kar jedobro, jaz si nisem napravil zaklonišča proti neprijetnosti. Jazsem napravil to, kar je slabo, jaz sem napravil to, kar je krutost,jaz sem napravil to, kar je zlobno. Ko umrem, bom šel nadestinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je dobro … ki sonapravili tisto, kar je zlobno.’ Njega skrbi, se žalosti, toži inobjokuje, se v joku tolče po prsih in postane zmeden. To je tretjavrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

Bedak, ki seje podal v napačno obnašanje s telesom, govorom in v umu, se obrazpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje pomanjkanja, naneugodni destinaciji, celo v peklu.

Pekel

Če bi biloupravičeno rečeno o nečem: ‘To je popolnoma neželeno, povsemnedobrodošlo, povsem neprijetno,’ bi bilo to rečeno za pekel. Težkoje najti prispodobo za trpljenje v peklu.”

Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častitigospod, ali se lahko poda prispodoba?”

“Lahko,menih,” je rekel Blaženi. “Menihi, predpostavite, da so možje ujeliobdolženca ropa in so ga predstavili kralju, rekoč: ‘Gospod, tukajje obdolženec ropa. Ukažite, kakšno kazen hočete zanj.’ Potem jekralj rekel: ‘Pojdite in zjutraj prebodite tega moža s stotimisulicami.’ In zjutraj so ga prebodli s stotimi sulicami. Opoldne jekralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vedno je živ.’Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in opoldne prebodite tega moža sstotimi sulicami.’ In opoldne so ga prebodli s stotimi sulicami.Zvečer je kralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vednoje živ.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in zvečer prebodite tegamoža s stotimi sulicami.’ In zvečer so ga prebodli s stotimisulicami. Kaj mislite, menihi?’ Bi ta mož izkusil bolečino inbridkost, ker je bil zaboden s tristotimi sulicami?”

“Častiti gospod, ta mož bi izkusil bolečino in bridkost, če bibil zaboden z eno samo sulico, pustimo na strani tristo sulic.”

Ko je vzelmajhen kamen, v velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe:“Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhni kamen, ki sem gavzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaja, največja gora?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga jeBlaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjo goro, niniti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, bolečina in bridkost, ki bi jo mož izkusil,ker bi bil preboden s tristotimi sulicami, ni nič v primerjavi strpljenjem v peklu, to ni niti delček tega, tu ni primerjave.

Sedaj,pazniki pekla ga mučijo s petkratnim prebadanjem. Zabijejo mu rdečežareč železni drog skozi eno roko, zabijejo rdeče žareč železnidrog skozi drugo roko, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi enonogo, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi drugo nogo, zabijejordeče žareč železni drog skozi njegov trebuh. Tam čuti boleče,ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler tozlo dejanje ni odpravljeno.

Zatem gapazniki pekla vržejo na tla in ga s sekiro obsekajo. Tam čutiboleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo,dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

Zatem gapazniki pekla postavijo z nogami navzgor in z glavo navzdol in gaobsekajo s širokimi sekirami. Tam čuti boleče, ostre, prebadajočeobčutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje niodpravljeno.

Zatem gapazniki pekla zvežejo na kočijo in ga vlečejo nazaj in naprej prekogorečih, plamenečih in žarečih tal. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ni odpravljeno.

Zatem gapazniki pekla pripravijo, da pleza gor in dol po velikem kupugoreče žerjavice, plameneče in žareče. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ni odpravljeno.

Zatem gapazniki pekla primejo z nogami navzgor in glavo navzdol in gapotopijo v rdeče žareč kovinski kotel, ki gori, plameni in sije.Tam je skuhan v vrtincu vrenja. In ko je tam skuhan v vrtincuvrenja, ga vržejo sedaj gor, sedaj dol in sedaj povprek. Tam čutiboleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo,dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

Zatem gapazniki pekla vržejo v Veliki pekel. Sedaj, glede tega Velikegapekla, menihi:

Ima štiri vogale in je zgrajen
s štirimi vrati, s po enimi na vsaki strani,
naokoli ograjen z železnimi stenami
in zaprt z železno streho.

Tudi njegova tla so narejena iz železa
z ognjem ogreta do žarenja.
Obsega veliko stotin yodžan naokoli
in se širi vsenaokrog.

Menihi,lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o peklu. Tako mnogo, da jetežko najti prispodobo za trpljenje v peklu.

Živalsko kraljestvo

Menihi,obstajajo živali, ki se hranijo s travo. Pasejo se in jedo ssvojimi zobmi svežo ali posušeno travo. In katere živali se hranijos travo? Sloni, konji, govedo, osli, koze in jeleni in katerekolidruge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukajin delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovnopojavi v spremstvu živali, ki se hranijo s travo.

Obstajajoživali, ki se hranijo z govnom. Zavohajo govno v daljavi in tečejodo njega, misleč: ‘Lahko jemo, lahko jemo!’ Prav tako kot brahmanitečejo do vonja po žrtvovanju, misleč: ‘Lahko jemo, lahko jemo!’tako tudi te živali, ki se hranijo z govnom, zavohajo govno vdaljavi in tečejo do njega, misleč: ‘Tukaj lahko jemo. Tukaj lahkojemo!’ In katere živali se hranijo z govnom? Kokoši, prašiči, psiin šakali in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prejnavdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki se hranijoz govnom.

Obstajajoživali, ki so rojene, se starajo in umrejo v temi. In katere živaliso rojene, se starajo in umrejo v temi? Vešče, ličinke in zemeljskičrvi in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prejnavdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene,se starajo in umrejo v temi.

Obstajajoživali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi. In katere soživali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi? Ribe, želve inkrokodili in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prejnavdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene,se starajo in umrejo v vodi.

Obstajajoživali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji. In katereso živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji? To soživali, ki so rojene, se starajo in umrejo v razpadajoči ribi ali vrazpadajočem truplu ali v razpadajočem govnu ali v greznici ali vkanalizaciji. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delalzla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi vspremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo vumazaniji.

Menihi,lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o živalskem kraljestvu,tako veliko, da je težko najti prispodobo za trpljenje v živalskemkraljestvu.

Predpostavimo, da mož vrže v morje jarem z eno samo luknjo nanjem, in ga vzhodni veter ponese na zahod, in ga zahodni veterzanese na vzhod, in ga severni veter zanese na jug, in ga južniveter zanese na sever. Predpostavimo, da je tam slepa želva, kipride na površino enkrat ob koncu vsakega stoletja. Kaj mislite,menihi? Ali bi ta slepa želva pomolila svoj vrat v ta jarem z enoluknjo na njem?”

“Morda, častiti gospod, nekoč ob koncu dolgega obdobja.”

“Menihi, slepa želva bi prej porinila svoj vrat v ta jarem z enosamo luknjo na njem, kot pa bi potreboval bedak, ki je enkrat šel vpekel, da ponovno pride v človeško stanje, jaz pravim. Zakaj jetako? Ker tam ni prakticiranja Dhamme, ni prakticiranja tega, karje pravično, ni izvajanja tega, kar je dobro, ni izvajanja odlik.Tam prevladuje medsebojna požrešnost in klanje slabotnih.

Če, prejali slej, na koncu dolgega obdobja, ta bedak pride nazaj v človeškostanje, se ponovno rodi v družino nizkega porekla – v družinoizobčencev ali lovcev ali delavcev z bambusom ali kolarjev alicestnih pometačev – ki je revna, z malo hrane in pijače, ki se stežavo preživlja, ki s težavo najde hrano in obleko. In on je grd,odbijajoč in spačen, bolehen, slep, ohromljenih rok, hrom aliparaliziran. On ne dobi hrane, pijače, obleke, vozil, ovratnihvencev, dišav in mazil, postelje, bivališča in luči. Napačno seobnaša s telesom, govorom in v umu, in ko tako dela, se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, naneugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu.

Menihi,predpostavimo, da kockar pri prvem nesrečnem metu izgubi svojegaotroka in svojo ženo in vse svoje premoženje in vrh tega sampostane suženj, pa vendar je nesrečen met kot je ta neizogiben. Ševeliko bolj nesrečen met je ta, ko se bedak, ki se napačno obnaša stelesom, v govoru in v umu, ob razpadu telesa, po smrti, ponovnopojavi v stanje prikrajšanosti, na neugodnem mestu, v pogubi, celov peklu. To je dovršena popolnost stopnje bedaka.

Moder človek

Menihi,obstajajo te tri značilnosti modrega človeka, znaki modregačloveka, lastnosti modrega človeka. Katere tri? Tako je moderčlovek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobradela. Če moder človek ni tak, kako bi ga moder človek poznal tako:‘Ta posameznik je moder človek, dober človek’? Toda, ker je moderčlovek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobradela, bi ga moder človek poznal tako: ‘Ta posameznik je moderčlovek, dober človek.’

Moderčlovek čuti prijetnost in veselje tukaj in sedaj na tri načine. Čemoder človek sedi v zboru ali vzdolž ceste ali na trgu in tamljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah, potem, če jemoder človek tisti, ki se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tegakar ni dano, napačnega obnašanja v čutnosti, napačnega govora,vina, žganja in opojnih snovi, ki so osnova za nemarnost, on misli:‘Ti ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah. Tehstvari ni najti v meni in ne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ Toje prva vrsta prijetnosti in veselja, ki jo moder človek občutitukaj in sedaj.

Ko je ujetobdolženec ropa, moder človek vidi kralje, ki ga na različne načinemučijo … (kot v §4) … Potem moder človek pomisli: ‘Zaradi takšnihzlih dejanj kot so ta, ko je obdolženec ropa ujet, imajo kraljimnogo vrst mučenj kot kazen za njega. Teh stvari ni najti v meni inne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ To je druga vrsta prijetnostiin veselja, ki jo moder človek občuti tukaj in sedaj.

Ko jemoder človek na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva natleh, ga dobra dela, ki jih je naredil v preteklosti – njegov dobrotelesno, govorno in umsko obnašanje – pokrijejo, zastrejo inobdajo. Prav tako kot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije,zastre in obda zemljo, tako tudi, ko je moder človek na svojemstolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga dobra dela, kijih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in umskoobnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem moder človekpomisli: ‘Jaz nisem storil tega kar je zlo, jaz nisem storil tegakar je kruto, jaz nisem storil tega kar je zlobno. Jaz sem napraviltisto kar je dobro, jaz sem napravil tisto kar je koristno, jaz semnapravil sebe za zavetje pred tesnobo. Ko umrem, bom šel nadestinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je zlo … ki sonapravili sebe za zavetije pred tesnobo.’ Njega ne skrbi, se nežalosti, ne toži in ne objokuje, se v joku ne tolče po prsih in nepostane zmeden. To je tretja vrsta prijetnosti in veselja, ki jomoder človek občuti tukaj in sedaj.

Moderčlovek, ki se je predal dobrem ravnanju s telesom, govorom in vumu, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na ugodnidestinaciji, celo v nebesih.

Nebesa

Če bi biloupravičeno reči o čemerkoli: ‘Po tem se zelo hrepeni, je zeloželjeno, zelo sprejemljivo,’ to za nebesa upravičeno tako močnovelja, da je težko končati z opisovanjem sreče nebes.”

Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častitigospod, ali se lahko poda prispodoba?”

“Lahko,menih,” je rekel Blaženi. “Menihi, predpostavimo, da koloobračajoči vladar poseduje sedem zakladov in štiri vrste uspeha inzaradi tega doživlja prijetnost in veselje.

Sedem zakladov

Katerih jesedem zakladov? Ko si maziljeni plemeniti kralj umiva svojo glavona dan uposathe petnajstega in se povzpne v zgornje prostore palačeza uposatho, se mu tam prikaže božanski zakladkolesa s svojimi tisočimi naperami, svojim obročem insvojim pestom, popoln v vsakem pogledu. Ko ga zagleda, maziljeniplemeniti kralj pomisli: ‘Slišal sem, da ko si maziljeni plemenitikralj umije svojo glavo na dan uposathe petnajstega in se povzpne vzgornje prostore palače za uposatho, in se mu tam prikaže božanskizaklad kolesa s svojimi tisočimi naperami, svojim obročem in svojimpestom, popoln v vsakem pogledu, potem ta kralj postane vladar, kiobrača kolo. Sem potem jaz kolo obračajoči vladar?’

Potem semaziljeni plemeniti kralj dvigne iz svojega sedeža in vzame posodoz vodo v svojo levo roko, poškropi zaklad kolesa s svojo desno rokoin reče: ‘Obrni se naprej, dobri zaklad kolesa. Zmaguj, dobrizaklad kolesa!’ Potem se zaklad kolesa obrne naprej, kotaleč se vvzhodno smer in kolo obračajoči vladar mu sledi s svojo četvernoarmado. V katerikoli pokrajini se zaklad kolesa ustavi, tam koloobračajoči vladar biva s svojo četverno armado. In nasprotujočikralji v vzhodni smeri pridejo do kolo obračajočega vladarja inrečejo: ‘Pridi, veliki kralj, pozdravljen, veliki kralj, ukazuj,veliki kralj, svetuj, veliki kralj.’ Kolo obračajoči vladar reče:‘Ne ubijajte živih bitij, ne jemljite kar ni dano, ne obnašajte seslabo glede čutnosti, ne govorite laži, ne pijte opojnih pijač,jejte to, kar ste navajeni jesti.’ In nasprotujoči kralji v vzhodnismeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Potem se zaklad kolesa potopi v vzhodni ocean in se spet pojavi.In se obrne naprej, kotaleč se v južno smer … In nasprotujočikralji v južni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potemse zaklad kolesa potopi v južni ocean in se spet pojavi. In seobrne naprej, kotaleč se v zahodno smer … In nasprotujoči kralji vzahodni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potem sezaklad kolesa potopi v zahodni ocean in se spet pojavi. In se obrnenaprej, kotaleč se v severno smer … In nasprotujoči kralji vseverni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Ko je zaklad kolesa triumfiral preko zemlje do roba oceana, sevrne v prestolnico kraljestva in tam je, pritrjen na svojo os privratih notranje palače kolo obračajočega vladarja, kot okras vratnjegove notranje palače. Tak je zaklad kolesa, ki se pokaže koloobračajočemu vladarju.

Spet,zaklad slona se pojavi kolo obračajočemu vladarju,ves bel, s sedmerno oporo na tleh, z nevsakdanjo močjo, leti skozizrak, kralj slonov z imenom ‘Uposatha.’ Ko ga vidi, ima srce koloobračajočega vladarja zaupanje v njega: ‘Bilo bi sijajno jahatislona, če bi bil ukročen!’ Potem zaklad slona gre skozi dresuro,kakor dober čistokrven slon, ki je že dolgo časa dobro ukročen. Inse zgodi, da ga kolo obračajoči vladar, ko preizkuša zaklad slona,zjutraj osedla in ko prečka celotno zemljo do roba oceana, se vrnedo kraljeve prestolnice, da vzame svoj jutranji obrok hrane. Takšenje zaklad slona, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

Zaklad konja se pojavi kolo obračajočemuvladarju, ves bel, z vranje črno glavo, z grivo kakor trava muñja,z nevsakdanjo močjo, leti skozi zrak, kralj konjev z imenom‘Valāhaka’ [‘Nevihtni oblak’]. Ko ga vidi, kolo obračajoči vladarpomisli: ‘Bilo bi sijajno jahati konja, če bi bil ukročen!’ Potemzaklad konja gre skozi dresuro, kakor dober čistokrven konj, ki ježe dolgo časa dobro ukročen. In se zgodi, da ga kolo obračajočivladar, ko preizkuša zaklad konja, zjutraj osedla in ko prečkacelotno zemljo do roba oceana, se vrne do kraljeve prestolnice, davzame svoj jutranji obrok hrane. Takšen je zaklad konja, ki sepokaže kolo obračajočemu vladarju.

Zaklad dragulja se pojavi kolo obračajočemuvladarju. Dragulj je fini beril čistosti najčistejše vode, z osmimiploskvami, dobro rezan. Sij zaklada dragulja se celo yodžano širinaokoli. In zgodi se, da ko kolo obračajoči vladar preizkuša zakladdragulja, razvrsti svojo četvorno vojsko v vrsto in postavi draguljna svoj prapor in gre naprej v temo in mrak noči. Potem vsi[prebivalci] vasi v bližini začnejo svoje delo z njegovo svetlobo,misleč da je dan. Takšen je zaklad dragulja, ki se pokaže koloobračajočemu vladarju.

Zaklad ženske se pojavi kolo obračajočemuvladarju, čudovita, ljubka in mila, z najlepšo poltjo, nitiprevisoka niti premajhna, niti presuha niti predebela, nitipretemna niti presvetla, ki presega človeško lepoto, ne da bidosegla božansko lepoto. Dotik zaklada ženske je kakor kosemrastline kapoka ali kosem bombaža. Ko je hladno, so njeni udi topliin ko je toplo, so njeni udi hladni. Od njenega telesa se širi vonjpo sandalovini in iz njenih ust vonj po lokvanjih. Ona zjutrajvstane pred kolo obračajočim vladarjem in gre k počitku za njim. Ježeljna služiti, je prijetna v obnašanju in prijazna v govoru. Kerni nikoli niti v umu bila nezvesta kolo obračajočemu vladarju, kakobi lahko bila nezvesta s telesom? Ona je zaklad ženske, ki sepokaže kolo obračajočemu vladarju.

Zaklad gospodarja se pojavi koloobračajočemu vladarju. V njem se zaradi preteklih dejanj pojavibožansko oko, in z njim vidi skrite zaklade obeh, lastnikov innelastnikov. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in pravi:‘Gospod, bodi v miru. Jaz bom poskrbel za tvoje denarne zadeve.’ Inzgodi se, da ko kolo obračajoči vladar preizkuša zaklad gospodarjain ko se vkrca na čoln in izpljuje na reko Ganges, v glavnem tokureče zakladu gospodarja: ‘Jaz potrebujem zlato in dragocenosti,gospodar.’ - ‘Potem, gospod, naj se čoln zakrmari proti enemubregu.’ - ‘gospodar, jaz res potrebujem zlato in dragocenosti.’Potem zaklad gospodarja potopi obe roki v vodo in potegne iz njelonec poln zlata in dragocenosti n in reče kolo obračajočemuvladarju: ‘Je to dovolj, gospod? Je dovolj narejeno, dovoljponujeno?’ - ‘To je dovolj, gospodar, dovolj je narejeno, dovoljponujeno.’ Takšen je zaklad gospodarja, ki se pokaže koloobračajočemu vladarju.

Zaklad svetovalca se pojavi koloobračajočemu vladarju, moder, bistroumen in pameten, sposobenpridobiti kolo obračajočega vladarja, da spodbudi to, kar je vrednospodbuditi, da zavrne to, kar se naj zavrne in ugotovi to, kar najbo ugotovljeno. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in reče:‘Gospod, bodi v miru. Jaz bom upravljal.’ Takšen je zakladsvetovalca, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

To je sedem zakladov, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

Štiri vrste uspeha

Katere soštiri vrste uspeha? Tako je kolo obračajoči vladar postaven, lep ineleganten, ima najlepšo polt in presega druga človeška bitja v tempogledu. To je prva vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajočivladar.

Koloobračajoči vladar živi dolgo in vztraja dolgo in presega drugačloveška bitja v tem pogledu. To je druga vrsta uspeha, ki ga imakolo obračajoči vladar.

Koloobračajoči vladar je brez bolezni in neprijetnosti, ima dobroprebavo, niti prehladno niti pretoplo in presega druga človeškabitja v tem pogledu. To je tretja vrsta uspeha, ki ga ima koloobračajoči vladar.

Koloobračajoči vladar je spoštovan in naklonjen brahmanom ingospodarjem. Kot je oče spoštovan in naklonjen svojim otrokom, takoje tudi kolo obračajoči vladar spoštovan in naklonjen brahmanom ingospodarjem. Brahmani in gospodarji so tudi spoštovani innaklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Kot so otroci spoštovani innaklonjen očetu, tako so tudi brahmani in gospodarji spoštovani innaklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Enkrat se je kolo obračajočivladar peljal s svojo četverno armado v prijeten park. Brahmani ingospodarji so odšli do njega in mu rekli: ‘Gospod, pelji počasneje,da te lahko dlje časa gledamo.’ In tako je rekel svojemu kočijažu:‘Kočijaž, pelji počasneje, da lahko dlje časa gledam brahmane ingospodarje.’ To je četrta vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajočivladar.

To so štiri vrste uspeha, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

Kajmisliš, menihi? Bi kolo obračajoči vladar izkusil prijetnost inveselje zaradi tega, ker ima teh sedem zakladov in te štiri vrsteuspeha?”

“Častiti gospod, kolo obračajoči vladar bi izkusil prijetnost inveselje, če bi imel samo en zaklad, kaj šele sedem zakladov inštiri vrste uspeha.”

Ko je vzelmajhen kamen velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe:“Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhen kamen, ki sem gavzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaja, največja gorstvo?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga jeBlaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjim gorstvom,ni niti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, prijetnost in veselje, ki bi ga koloobračajoči vladar izkusil zaradi tega, ker bi imel sedem zakladovin štiri vrste uspeha, ni nič glede sreče nebes, ni niti delčektega, tu ni primerjave.

Če senekoč, na koncu dolgega obdobja, moder človek vrne v človeškostanje, se ponovno rodi v družino visokega položaja – v družinopremožnih plemenitih ali premožnih brahmanov ali premožnihgospodarjev – v tako, ki je bogata, z velikim premoženjem, z velikoposesti, z obilo zlata in denarja, z obilo premoženja in sredstev,in z obilo denarja in žita. Je postaven, lep in eleganten, imanajlepšo polt. On dobi hrano in pijačo, obleke, vozila, rožnevence, dišave in mazila, posteljo, prebivališče in luč. Dobro seobnaša s telesom, v govoru in umu, in zaradi takega obnašanja se obrazpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na ugodni destinaciji,celo v nebeškem svetu.

Menihi,predpostavimo, da kockar pri prvem srečnem metu pridobil velikobogastvo, vendar je srečen met kot je ta malenkosten. Veliko boljsrečen je met, ko se moder človek, ki se dobro obnaša s telesom, vgovoru in umu, ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi naugodni destinaciji, celo v nebeškem svetu. To je stopnja dovršenepopolnosti modrega moža.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.