Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam ječastiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji,menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta jerekel:

“Menihi,zamislite si dve hiši z vrati in človeka z dobrim vidom, ki stojitam med njima in gleda ljudi, ki hodijo v in prihajajo iz hiš inhodijo sem in tja. Tako tudi, z božanskim očesom, ki je prečiščenoin presega človeškega, vidim bitja, ki umirajo in se ponovnopojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna innesrečna. Jaz razumem, kako bitja umirajo v skladu s svojimidejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, vgovoru in umu, niso sramotila plemenitih, so imela pravilni pogled,uveljavljala pravilni pogled v svojih dejanjih, so se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavila na ugodni destinaciji, celo vnebeškem svetu. Ali, ta ugledna bitja, ki so se dobro obnašala stelesom, v govoru in umu, niso sramotila plemenitih, so imelapravilni pogled, uveljavljala pravilni pogled v svojih dejanjih, sose ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila med človeškimibitji. Toda, ta ugledna bitja, ki so se slabo obnašala s telesom, vgovoru in umu, sramotila plemenite, imela napačen pogled,uveljavljala napačen pogled v svojih dejanjih, so se ob razpadutelesa, po smrti, ponovno pojavila v svetu duhov. Ali, ta uglednabitja, ki so se slabo obnašala … ob razpadu telesa, po smrti,ponovno pojavila v živalskem svetu. Vsa ta ugledna bitja, ki so seslabo obnašala … ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila vstanje prikrajšanosti, na neugodnem mestu, v pogubi, celo vpeklu.’

Stražarjipekla so stisnili takšno bitje z rokami in ga predstavili kraljuYami, rekoč: ‘Gospod, ta človek je slabo ravnal s svojo materjo,slabo ravnal s svojim očetom, slabo ravnal z asketi, slabo ravnal zbrahmani in ni imel spoštovanja do starejših iz svojega naroda. Najkralj ukaže njegovo kaznovanje.’

Prvi božanski glasnik

Potem jekralj Yama pritiskal nanj in ga spraševal in križno zasliševalglede prvega božanskega glasnika: ‘Dobri človek, ali nisi videl, dase je pojavil v svetu prvi božanski glasnik?’ On reče: ‘Nisem,častiti gospod.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali nisinikoli videl v svetu mladega, nežnega dojenčka, ki je ležal natrebuhu, obdanega v svoje lastno blato in urin?’ On reče: ‘Sem,častiti gospod.’

Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali ti nikoli ni prišlo namisel – inteligentnemu in zrelemu človeku: “Tudi jaz sem predmetrojstva, jaz nisem izvzet od rojstva. Gotovo je bolje, da delamdobro s telesom, v govoru in umu”?’ On reče: ‘Nisem, častitigospod, bil sem nepazljiv.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek,skozi nemarnost ti je spodletelo delati dobro s telesom, v govoruin umu. Gotovo bodo s tabo ravnali v skladu s tvojo nemarnostjo.Toda, to tvoje zlo delo niso storili tvoja mati ali tvoj oče alitvoj brat ali tvoja sestra ali tvoji prijatelji in tovariši alitvoji bližnji in daljni sorodniki ali asketi in brahmani alibožanstva: to zlo delo si naredil ti sam in ti boš izkusil njegoveučinke.’

Drugi božanski glasnik

Popritiskanju nanj in spraševanju in križnem zasliševanju gledeprvega božanskega glasnika, je kralj Yama pritiskal nanj in gaspraševal in križno zasliševal glede drugega božanskega glasnika:‘Dobri človek, ali nisi videl, da se je pojavil v svetu drugibožanski glasnik?’ On reče: ‘Nisem ga videl, častiti gospod.’ Potemkralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali nisi nikoli videl v svetumoškega ali ženske, pri osemdesetih, devetdesetih, ali stotihletih, postaranega, tako ukrivljenega kot je strešni tram,zvijajočega se od bolečine, podprtega s sprehajalno palico,opotekajočega, slabotnega, ki ga je mladost zapustila, spokvarjenimi zobmi, sivolasega, mršavih las, plešastega, zgubanega,z udi polnimi mozoljev?’ On reče: ‘Sem, častiti gospod.’

Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali ti nikoli ni prišlo namisel - inteligentnemu in zrelemu človeku: “Tudi jaz sem predmetstaranja, jaz nisem izvzet od staranja. Gotovo je bolje, da delamdobro s telesom, v govoru in umu”?’ On reče: ‘Nisem, častitigospod, bil sem nepazljiv.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek,skozi nemarnost ti je spodletelo delati dobro s telesom, v govoruin umu. Gotovo bodo s tabo ravnali v skladu s tvojo nemarnostjo.Toda, to tvoje zlo delo ni storila tvoja mati … ali božanstva: tozlo delo si naredil ti sam in ti boš izkusil njegove učinke.’

Tretji božanski glasnik

Popritiskanju nanj in spraševanju in križnem zasliševanju glededrugega božanskega glasnika, je kralj Yama pritiskal nanj in gaspraševal in križno zasliševal glede tretjega božanskega glasnika:‘Dobri človek, ali nisi videl, da se je pojavil v svetu tretjibožanski glasnik?’ On reče: ‘Nisem, častiti gospod.’ Potem kraljYama reče: ‘Dobri človek, ali nisi nikoli videl v svetu moškega aliženske, prizadetega, trpečega in smrtno bolnega, ležečega inobdanega v svoje lastno blato in urin, ki ga nekdo dvigne in nekdodrugi spusti?’ On reče: ‘Sem, častiti gospod.’

Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali ti nikoli ni prišlo namisel - inteligentnemu in zrelemu človeku: “Tudi jaz sem predmetbolezni, jaz nisem izvzet od bolezni. Gotovo je bolje, da delamdobro s telesom, v govoru in umu”?’ On reče: ‘Nisem, častitigospod, bil sem nepazljiv.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek,skozi nemarnost ti je spodletelo delati dobro s telesom, v govoruin umu. Gotovo bodo s tabo ravnali v skladu s tvojo nemarnostjo.Toda, to tvoje zlo delo ni storila tvoja mati … ali božanstva: tozlo delo si naredil ti sam in ti boš izkusil njegove učinke.’

Četrti božanski glasnik

Popritiskanju nanj in spraševanju in križnem zasliševanju gledetretjega božanskega glasnika, je kralj Yama pritiskal nanj in gaspraševal in križno zasliševal glede četrtega božanskega glasnika:‘Dobri človek, ali nisi videl, da se je pojavil v svetu četrtibožanski glasnik?’ On reče: ‘Nisem, častiti gospod.’ Potem kraljYama reče: ‘Dobri človek, ali nisi nikoli videl v svetu, ko jeobdolženec ropa ujet, da ga kralji na različne načine mučijo:pretepajo ga z biči, pretepajo ga s šibami, pretepajo s palicami;mu odsekajo njegove roke, odsekajo njegove noge, odsekajo njegoveroke in noge; odrežejo njegova ušesa, odrežejo njegov nos, odrežejonjegova ušesa in nos; podvržejo ga ‘loncu kaše,’ na ‘britje sškoljko,’ na ‘Rahujeva usta,’ na ‘ognjeni venec,’ na ‘goreče roke,’na ‘rezila trave,’ na ‘strojeno obleko,’ na ‘antilopo,’ na ‘kljukeza meso,’ na ‘kovance,’ na ‘mariniranje v lugu,’ na ‘vrtečo iglo,’na ‘zvito slamnjačo’; in polivajo ga z vrelim oljem, ga vržejopsom, da bi ga požrli, in živega nataknejo na kole, in njegovoglavo odsekajo z mečem. Potem bedak pomisli: ‘Zaradi takšnih zlihdel kot so ta, ko je obdolženec ropa ujet, ga kralji mučijo naveliko načinov: pretepejo ga z biči … in odsekajo njegovo glavo zmečem?’ On reče: ‘Sem, častiti gospod.’

Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali ti nikoli ni prišlo namisel - inteligentnemu in zrelemu človeku - “Tem, ki delajo zladela, se tukaj in sedaj dogajajo mučenja različnih vrst, torej, kajbo v prihodnosti? Gotovo je bolje, da delam dobro s telesom, vgovoru in umu”?’ On reče: ‘Nisem, častiti gospod, bil semnepazljiv.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, skozi nemarnostti je spodletelo delati dobro s telesom, v govoru in umu. Gotovobodo s tabo ravnali v skladu s tvojo nemarnostjo. Toda, to tvojezlo delo ni storila tvoja mati … ali božanstva: to zlo delo sinaredil ti sam in ti boš izkusil njegove učinke.’

Peti božanski glasnik

Popritiskanju nanj in spraševanju in križnem zasliševanju gledečetrtega božanskega glasnika, je kralj Yama pritiskal nanj in gaspraševal in križno zasliševal glede petega božanskega glasnika:‘Dobri človek, ali nisi videl, da se je pojavil v svetu petibožanski glasnik?’ On reče: ‘Nisem, častiti gospod.’ Potem kraljYama reče: ‘Dobri človek, ali nisi nikoli videl v svetu moške aliženske, en dan mrtve, dva dni mrtve, tri dni mrtve, napihnjene,modrikaste, iz katere odteka tekočina?’ On reče: ‘Sem, častitigospod.’

Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, ali ti nikoli ni prišlo namisel - inteligentnemu in zrelemu človeku: “Tudi jaz sem predmetsmrti, jaz nisem izvzet od smrti. Gotovo je bolje, da delam dobro stelesom, v govoru in umu”?’ On reče: ‘Nisem, častiti gospod, bilsem nepazljiv.’ Potem kralj Yama reče: ‘Dobri človek, skozinemarnost ti je spodletelo delati dobro s telesom, v govoru in umu.Gotovo bodo s tabo ravnali v skladu s tvojo nemarnostjo. Toda, totvoje zlo delo ni storila tvoja mati … ali božanstva: to zlo delosi naredil ti sam in ti boš izkusil njegove učinke.’

Popritiskanju nanj in spraševanju in križnem zasliševanju gledepetega božanskega glasnika, je kralj Yama ostal tiho.

Mučenje v peklu

Sedaj,pazniki pekla ga mučijo s petkratnim prebadanjem. Zabijejo mu žarečželezni drog skozi eno roko, zabijejo žareč železni drog skozidrugo roko, zabijejo žareč železni drog skozi eno nogo, zabijejožareč železni drog skozi drugo nogo, zabijejo žareč železni drogskozi njegov trebuh. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke.Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojegarezultata.

Zatem gapazniki pekla vržejo na tla in ga s sekiro obsekajo. Tam čutiboleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo,dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Zatem gapazniki pekla postavijo z nogami navzgor in z glavo navzdol in gaobsekajo s širokimi sekirami. Tam čuti boleče, ostre, prebadajočeobčutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje neizčrpa svojega rezultata.

Zatem gapazniki pekla zvežejo na kočijo in ga vlečejo nazaj in naprej prekogorečih, plamenečih in žarečih tal. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Zatem gapazniki pekla pripravijo, da pleza gor in dol po velikem kupugoreče žerjavice, plameneče in žareče. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Zatem gapazniki pekla primejo z nogami navzgor in glavo navzdol in gapotopijo v žareč kovinski kotel, ki gori, plameni in žari. Tam jeskuhan v vrtincu vrenja. In ko je tam skuhan v vrtincu vrenja, gavlečejo sedaj gor, sedaj dol in sedaj povprek. Tam čuti boleče,ostre, prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler tozlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Zatem gapazniki pekla vržejo v Veliki pekel. Sedaj, glede tega Velikegapekla, menihi:

Ima štiri vogale in je zgrajen
s štirimi vrati, s po enimi na vsaki strani,
naokoli ograjen z železnimi stenami
in zaprt z železno streho.

Tudi njegova tla so narejena iz železa
in z ognjem ogreta do žarenja.
Obsega veliko stotin yodžan naokoli
in to se širi vsenaokrog.

Sedaj,plameni, ki nastajajo iz vzhodne stene Velikega pekla švignejoproti njegovi zahodni steni. Plameni, ki nastajajo iz njegovezahodne stene švignejo proti njegovi vzhodni steni. Plameni, kinastajajo iz njegove severne stene švignejo proti njegovi južnisteni. Plameni, ki nastajajo iz njegove južne stene švignejo protinjegovi severni steni. Plameni, ki nastajajo iz njegovih talšvignejo proti vrhu. In plameni, ki nastajajo iz njegovega vrhašvignejo proti dnu. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke.Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojegarezultata.

Pobeg iz pekla

Prej alislej, menihi, na koncu dolgega obdobja pride priložnost, ko sovzhodna vrata Velikega pekla odprta. On pohiti in steče proti njim.Ko to naredi, njegova zunanja koža gori, njegova notranja kožagori, njegovo meso gori, njegove kite gorijo, njegove kosti sespreminjajo v dim. In to je isto, ko je njegova noga dvignjena. Kokončno doseže vrata, so zaprta. Tam čuti boleče, ostre, prebadajočeobčutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje neizčrpa svojega rezultata.

Prej ali slej, ob koncu dolgega obdobja, pride priložnost, ko seodpro zahodna vrata Velikega pekla … ko se odpro njegova severnavrata … ko se odpro njegova južna vrata. On pohiti in steče protinjim … Ko končno doseže vrata, so zaprta. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Prej alislej, menihi, ob koncu dolgega obdobja, pride priložnost, ko seodpro vzhodna vrata Velikega pekla. On pohiti in steče proti njim.Ko to naredi, njegova zunanja koža gori, njegova notranja kožagori, njegovo meso gori, njegove kite gorijo, njegove kosti sespreminjajo v dim. Skozi ta vrata pride ven.

PolegVelikega pekla je ogromen pekel iztrebkov. On pade vanj. V tempeklu iztrebkov bitja z usti podobnimi iglam vrtajo skozi njegovozunanjo kožo in vrtajo skozi njegovo notranjo kožo in vrtajo skozinjegovo meso in vrtajo skozi njegove kite in vrtajo skozi njegovekosti in požrejo njihov mozeg. Tam čuti boleče, ostre, prebadajočeobčutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje neizčrpa svojega rezultata.

Polegpekla iztrebkov je ogromen pekel vroče žerjavice. On pade vanj. Tamčuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar, ne umre takodolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Polegpekla žerjavice je ogromen gozd dreves simbali, yodžano visokih,naježenih s trni dolgimi šestnajst prstov, ki gorijo, se svetijo inžarijo. Po teh drevesih mora plezati gor in dol. Tam čuti boleče,ostre, prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler tozlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Poleggozda dreves simbali je ogromen gozd dreves z listi ostrimi kotsablja. On gre vanj. Listi, ki jih meša veter, odrežejo njegoveroke in odrežejo njegove noge in odrežejo njegove roke in noge,odrežejo njegova ušesa in odrežejo njegov nos in odrežejo njegovaušesa in nos. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar,ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojegarezultata.

Poleggozda dreves z listi ostrimi kot sablja je velika reka z lužnatovodo. On pade vanjo. Tam plava proti toku in plava s tokom in plavas tokom in proti toku. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke.Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojegarezultata.

Zatem gastražarji pekla s kavljem potegnejo ven, ga odložijo na tla invprašajo: ‘Dobri človek, kaj hočeš?’ On reče: ‘Jaz sem lačen,častiti gospodje.’ Potem stražarji pekla na vzvod odprejo njegovausta z žarečimi kleščami, ki gorijo, se svetijo in žarijo, invržejo v njegova usta vročo kovinsko kroglo, gorečo, svetlečo inžarečo. Ta ožge njegove ustnice, ožge njegova usta, ožge njegovogrlo, ožge njegov želodec in izstopi spodaj skupaj z njegovimdebelim in tankim črevesom. Tam čuti boleče, ostre, prebadajočeobčutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje neizčrpa svojega rezultata.

Zatem gastražarji pekla vprašajo: ‘Dobri človek, kaj hočeš?’ On reče: ‘Jazsem žejen, častiti gospodje.’ Potem stražarji pekla na vzvododprejo njegova usta z žarečimi kleščami, ki gorijo, se svetijo inžarijo, in vlijejo v njegova usta raztaljeni baker, ki gori, sesveti in žari. Ta ožge njegove ustnice, ožge njegova usta, ožgenjegovo grlo, ožge njegov želodec in izstopi spodaj skupaj znjegovim debelim in tankim črevesom. Tam čuti boleče, ostre,prebadajoče občutke. Vendar, ne umre tako dolgo, dokler to zlodejanje ne izčrpa svojega rezultata.

Potem gastražarji pekla vržejo nazaj v Veliki pekel.

Zgodilo seje, da je kralj Yama pomislil: ‘Tiste v svetu, ki delajo zla slabadela, dejansko kaznujejo z vsemi temi vrstami mučenja. Oh, da bilahko dosegel človeško stanje in da se Tathāgata, popoln in popolnoprebujen pojavi v svetu, da lahko počakam na tega Blaženega, da meBlaženi lahko uči Dhammo in da bi razumel to Dhammo Blaženega!’

Menihi,pravim vam, da to ni nekaj, kar sem slišal od drugega asketa alibrahmana. To vam pravim kot nekaj, kar sem dejansko sam spoznal,videl in odkril.”

To je bilotisto, kar je rekel Blaženi. Ko je vzvišeni to rekel, je Učitelj šerekel:

“Čeprav so jih božanski glasniki opozorili,
jih je zelo veliko nemarnih,
in ljudje se lahko zelo dolgo žalostijo,
ko so se spustili v spodnji svet.
Toda, ko so z božanskimi glasniki
dobri ljudje tukaj v tem življenju opozorjeni,
ne bivajo v nevednosti,
ampak dobro prakticirajo plemenito Dhammo.
Na predpostavke gledajo s strahom,
ker te proizvajajo rojstvo in smrt
in brez predpostavk so osvobojeni
v uničenju rojstva in smrti.
Bivajo v blaženosti, ker so varni
in dosežejo ugasnitev tukaj in sedaj.
So onstran vsega strahu in sovraštva,
pobegnili so vsem neprijetnostim.”