Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam ječastiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji,menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta jerekel:

“Menihi, učilvas bom razlago šestih razvrstitev čutenja. Poslušajte in skrbnopazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorilimenihi. Blaženi je rekel:

“Šestnotranjih področij čutenja bi morali razumeti. Šest zunanjihpodročij čutenja bi morali razumeti. Šest vrst zavesti bi moralirazumeti. Šest vrst dotikov bi morali razumeti. Osemnajst vrstumskega raziskovanja bi morali razumeti. Šestintrideset stanj bitijbi morali razumeti. V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opustitisto. Plemeniti gojijo tri področja vzpostavitve pozornosti, in kose temu posveti je učitelj vreden poučevanja množic. Med vsemiučitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, kijih je potrebno ukrotiti. To je povzetek razlage šestih razvrstitevčutenja.

(1)‘Šest notranjih področij čutenja bi moralirazumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezičnopodročje, telesno področje in umsko področje. Zato je bilo glede nato rečeno: ‘Šest notranjih področij čutenja bi moralirazumeti.’

(2)‘Šest zunanjih področij čutenja bi moralirazumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?Obstaja področje objekta, področje zvoka, področje vonja, področjeokusa, področje otipljivosti in področje pojavov. Zato je biloglede na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij čutenja bi moralirazumeti.’

(3)‘Šest vrst zavesti bi morali razumeti.’ Tako jebilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesnazavest, ušesna zavest, nosna zavest, jezična zavest, otipna zavestin umska zavest. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrstzavesti bi morali razumeti.’

(4)‘Šest vrst dotikov bi morali razumeti.’ Tako jebilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesnidotik, ušesni dotik, nosni dotik, jezični dotik, telesni dotik inumski dotik. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrst dotikov bimorali razumeti.’

(5)‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi moralirazumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?Ko gledaš objekt z očmi, raziskuješ objekt, ki povzroči veselje,raziskuješ objekt, ki povzroči žalost, raziskuješ objekt, kipovzroči mirnodušnost. Ko poslušaš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj znosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš otipnega s telesom… Ko prepoznavaš pojav z umom, raziskuješ pojav, ki povzročiveselje, raziskuješ pojav, ki povzroči žalost, raziskuješ pojav, kipovzroči mirnodušnost. Tako obstaja šest vrst raziskovanja zveseljem, šest vrst raziskovanja z žalostjo in šest vrstraziskovanja z mirnodušnostjo. Zato je bilo glede na to rečeno:‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti.’

(6)‘Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti.’Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstajašest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrstveselja, ki temeljijo na odreki. Obstaja šest vrst žalosti, kitemeljijo na posvetnem življenju in šest vrst žalosti, ki temeljijona odreki. Obstaja šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo naposvetnem življenju in šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo naodreki.

(6.1)Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnemživljenju? Ko jemlješ kot korist pridobitev objektov, pokaterih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi inzdruženi s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodnopridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojaviveselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na posvetnemživljenju.

Ko jemlješ kot korist pridobitev zvokov, spoznanih z ušesi …pridobitev vonjev, spoznanih z nosom … pridobitev okusov, spoznanihz jezikom … pridobitev otipov, spoznanih s telesom … pridobitevpojavov spoznanih z umom, po katerih se hrepeni z očmi, sozaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - aliko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo,izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. To je šest vrstveselja, ki temeljijo na posvetnem življenju.

(6.2)Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo naodreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb,izginevanja in prenehanjem objektov vidiš s primernim razumevanjemkot dejansko je, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni,neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veseljese imenuje veselje, ki temelji na odreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, spremembe, izginevanja inprenehanjem zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidišs primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej insedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojaviveselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odreki.To je šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki.

(6.3)Katerih je šest vrst žalosti, ki temeljijo na posvetnemživljenju? Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitevobjektov spoznanih z očmi, po katerih se hrepeni z očmi, sozaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - aliko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo,izginilo in se spremenilo – se pojavi žalost. Takšna žalost seimenuje žalost, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitev zvokov spoznanih zušesi … nepridobitev vonjev spoznanih z nosom … nepridobitev okusovspoznanih z jezikom … nepridobitev otipov spoznanih s telesom …nepridobitev pojavov spoznanih z umom, ki so zaželeni, prijetni,razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kajpredhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in sespremenilo – se pojavi žalost. Takšna žalost se imenuje žalost, kitemelji na posvetnem življenju. To je šest vrst žalosti, kitemeljijo na posvetnem življenju.

(6.4)Katerih je šest vrst žalosti, ki temeljijo naodreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb,izginevanja in prenehanja objektov vidiš tako kot dejansko je sprimerno modrostjo, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni,neprijetnost in predmet sprememb, to povzroči željo po vrhunskiosvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v kateregaplemeniti sedaj vstopijo in v njem bivajo?’ V njem, ki povzročitakšno željo po vrhunski osvoboditvi, se pojavi žalost s to željokot pogojem. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji naodreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja inprenehanja zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidišs primernim razumevanjem kot dejansko je s primerno modrostjo, daso pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmetsprememb, povzročiš željo po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bomvstopil in bival v tem področju, v katerega plemeniti sedajvstopijo in v njem bivajo?’ V njem, v katerem se povzroči takšnaželja po vrhunski osvoboditvi, se pojavi žalost s to željo kotpogojem. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji na odreki. Toje šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki.

(6.5)Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo naposvetnem življenju? Pri gledanju objektov z očmi sepojavi mirnodušnost v neumnem zaslepljenem navadnem posamezniku, vnepoučenem navadnem posamezniku, ki ni osvojil svojih omejitev aliosvojil rezultatov [dejanja] in ki je slep za nevarnost. Takšnamirnodušnost ne preseže objektov, zato se imenuje mirnodušnost, kitemelji na posvetnem življenju.

Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Priokušanju okusa z jezikom … Pri otipanju otipov s telesom … Prispoznavanju pojava z umom, se pojavi mirnodušnost v neumnemzaslepljenem navadnem posamezniku, v nepoučenem navadnemposamezniku, ki ni osvojil svojih omejitev ali osvojil rezultatov[dejanja] in ki je slep za nevarnost. Takšna mirnodušnost nepreseže pojava, zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji naposvetnem življenju. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo naposvetnem življenju.

(6.6)Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo naodreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb,izginevanja in prenehanja objektov vidiš s primernim razumevanjemkot dejansko je, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni,neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšnamirnodušnost preseže objekte, zato se imenuje mirnodušnost, kitemelji na odreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja inprenehanja zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidišs primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej insedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavimirnodušnost. Takšna mirnodušnost preseže pojav, zato se imenujemirnodušnost, ki temelji na odreki. To je šest vrst mirnodušnosti,ki temeljijo na odreki.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šestintrideset stanj bitijbi morali razumeti.’

Obvladano

‘V tempogledu, v odvisnosti od tega, opusti to.’ Tako je bilo rečeno. Inglede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, kitemeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja,ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako je opuščeno, tako jeobvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst žalosti, ki temeljijo naodreki, opustite in se dvignite nad šest vrst žalosti, ki temeljijona posvetnem življenju. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, kitemeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrstmirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako jeopuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, ki temeljijo naodreki, opustite in se dvignite nad šest vrst žalosti, ki temeljijona odreki. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z nanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, kitemeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja,ki temeljijo na odreki. Tako je opuščeno, tako je obvladano.

Dve vrsti mirnodušnosti

Obstaja,menihi, mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti,in obstaja mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

In kaj,menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa naraznolikosti? Obstaja mirnodušnost glede objektov, zvokov, vonjev,okusov in otipljivosti. To, menihi, je mirnodušnost, ki jeraznovrstna, temelječa na raznolikosti.

In kaj,menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti?Obstaja mirnodušnost glede področja neskončnega prostora, področjaneskončne zavesti, področja ničnosti in področja niti zaznave nitinezaznave. To, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječana enosti.

Menihi, vodvisnosti in s podporo mirnodušnosti, ki je poenotena, temelječana enosti, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je raznovrstna,temelječa na raznolikosti. Tako je opuščena, tako je obvladana.

Menihi, v odvisnosti in s podporo ne-identifikacije, opustite inobvladajte mirnodušnost, ki je poenotena in temelji na enosti. Takoje to opuščeno, tako je obvladano.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘V tem pogledu, v odvisnostiod tega, opustite tisto.’

Tri področja pozornosti

‘Obstajajotri področja pozornosti, ki jih Plemeniti goji, za gojenje česar jePlemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’ Tako je bilo rečeno.In glede na kaj je bilo to rečeno?

(1)Tako,menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammoučence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašosrečo.’ Njegovi učenci nočejo slišati ali prisluhniti ali uporabitisvojega uma, da razumejo in zaidejo na kriva pota ter se obrnejostran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in nečuti zadovoljstva, ter biva neomajen, pozoren in premišljen. To,menihi, se imenuje prvo področje pozornosti, ki ga Plemeniti gojiin za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da učiskupino.

(2) Razentega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammoučence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašosrečo.’ Nekateri njegovi učenci ne bodo slišali ali prisluhnili aliuporabili svojega uma, da bi razumeli in oni zaidejo na kriva potater se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. Nekateri njegoviučenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoj um, darazumejo in oni ne zaidejo na kriva pota ter se ne obrnejo stran odučiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čutizadovoljstva, in ni nezadovoljen in ne čuti nezadovoljstva. Ostajaneodvisen od obeh, zadovoljstva in nezadovoljstva ter biva vmirnodušnosti, pozoren in premišljen. To, menihi, se imenuje drugopodročje pozornosti, ki ga Plemeniti goji in za gojenje česar jePlemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

(3) Razentega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammoučence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašosrečo.’ Njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabilisvoj um, da razumejo in oni ne bodo zašli na kriva pota ter seobrnili stran od učiteljevega predpisa. S tem je Tathāgatazadovoljen in čuti zadovoljstvo ter biva neomajen, pozoren inpremišljen. To, menihi, se imenuje tretje področje pozornosti, kiga Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemeniti učiteljprimeren, da uči skupino.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Obstajajo tri področjapozornosti, katere Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemenitiučitelj primeren, da uči skupino.’

Krotilec posameznikov

‘Medučitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, kijih je potrebno ukrotiti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj jebilo to rečeno?

Voden od krotilca slonov, menihi, gre slon, ki ga je trebaukrotiti, v eno smer – vzhod, zahod, sever ali jug. Voden odkrotilca konj, menihi, gre konj, ki ga je treba ukrotiti, v enosmer - vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca volov,menihi, gre vol, ki ga je potrebno ukrotiti, v eno smer - vzhod,zahod, sever ali jug.

Menihi,voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, greposameznik, ki ga je potrebno ukrotiti, v osem smeri.
(1) On iz snovi vidi objekte: to je prva smer.
(2) Ne zaznavajoč objekte notranje, vidi objekte zunanje: to jedruga smer.
(3) Nagnjen je k lepemu: to je tretja smer.
(4) S popolnim obvladanjem zaznav objektov, z izginotjem zaznavčutnih vplivov, z nepozornostjo na zaznav različnosti, zavedajočse, da ‘prostor je neskončen,’ vstopi in biva v področjuneskončnega prostora: to je četrta smer.
(5) S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajočse da ‘zavest je neskončna,’ vstopi in biva v področju neskončnezavesti: to je peta smer.
(6) S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč seda ‘tam ni nič,’ vstopi in biva v področju ničnosti: to je šestasmer.
(7) S popolnim obvladanjem področja ničnosti, vstopi in biva vpodročju niti zaznave niti nezaznave: to je sedma smer.
(8) S popolnim obvladanjem področja niti zaznave niti nezaznave,vstopi in biva v prenehanju zaznave in občutka: to je osmasmer.
Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, greposameznik, ki ga je potrebno ukrotiti, v teh osem smeri.

Tako jebilo z ozirom na to rečeno: ‘Med učitelji vadbe je on tisti, ki seimenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je trebaukrotiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.