Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželiKosala s številno skupino menihov in sčasoma prispel v kosalanskovas po imenu Nagaravinda.

Brahmanskigospodarji iz Nagaravinde so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin,ki je šel naprej iz naroda Sakya, je potoval po deželi Kosala sštevilno skupino menihov in prispel v Nagaravindo. O gospodu Gotamije krožil dober glas: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen,popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti,učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet znjegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, togeneracijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi,kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki jedobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnimpomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnomadovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

In brahmanskigospodarji iz Nagaravinde so odšli do Blaženega. Nekateri so sepoklonili Blaženemu in sedli na stran. Nekateri so izmenjali z njimpozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedlina stran. Nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdravproti njemu in sedli na stran. Nekateri so v prisotnosti Blaženegaizgovorili svoje ime in ime naroda in sedli na stran. Nekateri soostali tiho in sedli na stran. Ko so sedeli, jim je Blaženirekel:

Nečisti

“Gospodarji,če vas popotniki drugih sekt vprašajo: ‘Gospodarji, kakšno vrstoasketov in brahmanov naj ne bi častili, spoštovali, cenili inobčudovali?’ bi jim morali odgovoriti: ‘Ti asketi in brahmani, kise niso očistili poželenja, sovraštva in zablode glede objektaspoznanega z očmi, katerih srce ni notranje mirno in ki se obnašajosedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru in umu –takšne askete in brahmane se naj ne časti, spoštuje, ceni inobčuduje. Zakaj je tako?

Ker se mi sami nismo očistili poželenja, sovraštva in zablodeglede objekta spoznanega z očmi, naše srce ni notranje mirno in seobnašamo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru inumu. Ker ne vidimo nobenega bolj krepostnega obnašanja pri tehdobrih asketih in brahmanih, se naj jih ne časti, spoštuje, ceni inobčuduje.

‘Ti asketi in brahmani, ki se niso očistili poželenja, sovraštvain zablode glede zvokov spoznanih z ušesi … glede vonjev spoznanihz nosom … glede okusov spoznanih z jezikom … glede otipljivostispoznanih s telesom … glede pojavov spoznanih z umom, katerih srceni notranje mirno, in ki se obnašajo sedaj krepostno, sedajnekrepostno s telesom, v govoru in umu … se naj jih ne časti … Kerne vidimo nobenega bolj krepostnega obnašanja pri teh dobrihasketih in brahmanih, se naj jih ne časti, spoštuje, ceni inobčuduje.’ Tako vprašani, gospodarji, bi morali odgovoriti tempopotnikom drugih sekt.

Očiščeni

Toda,gospodarji, če bi vas popotniki drugih sekt vprašali: ‘Gospodarji,kakšno vrsto asketov in brahmanov naj bi častili, spoštovali,cenili in občudovali?’ bi jim morali odgovoriti: ‘Ti asketi inbrahmani, ki so očiščeni poželenja, sovraštva in zablode gledeobjekta spoznanega z očmi, katerih srce je notranje mirno in ki seobnašajo krepostno s telesom, v govoru in umu - takšne askete inbrahmane se naj časti, spoštuje, ceni in občuduje. Zakaj je tako?Ker mi sami nismo očiščeni poželenja, sovraštva in zablode gledeobjekta spoznanega z očmi, naše srce notranje ni mirno in seobnašamo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru inumu. Ker vidimo bolj krepostno obnašanje pri teh dobrih asketih inbrahmanih, se naj jih časti, spoštuje, ceni in občuduje.

‘Ti asketi in brahmani, ki so očiščeni poželenja, sovraštva inzablode glede zvokov spoznanih z ušesi … glede vonjev spoznanih znosom … glede okusov spoznanih z jezikom … glede otipljivostispoznanih s telesom … glede pojavov spoznanih z umom, katerih srceje notranje mirno in ki se obnašajo krepostno s telesom, v govoruin umu… se naj časti … Ker vidimo bolj krepostno obnašanje pri tehdobrih asketih in brahmanih, se naj jih časti, spoštuje, ceni inobčuduje.’ Tako vprašani, gospodarji, bi morali odgovoriti tempopotnikom drugih sekt.

Gospodarji,če bi vas popotniki drugih sekt vprašali: ‘Toda kateri so vaširazlogi in kateri so vaši dokazi glede teh častitih, o katerihpravite: “Gotovo so ti častiti očiščeni poželenja ali prakticirajo,da bi odstranili poželenje. Oni so ali očiščeni sovraštva aliprakticirajo, da bi odstranili sovraštvo. Oni so ali očiščenizablode ali prakticirajo, da bi odstranili zablodo”?’ – ko ste takovprašani, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt: ‘To jezato, ker so ti častiti odšli bivati v odročno pragozdno goščavo.Tam ni takšnih objektov spoznanih z očmi, ki bi jih lahko gledaliin v njih uživali. Tam ni takšnih zvokov spoznanih z ušesi, ki bijih lahko poslušali in v njih uživali. Tam ni takšnih vonjevspoznanih z nosom, ki bi jih lahko vohali in v njih uživali. Tam nitakšnih okusov spoznanih z jezikom, ki bi jih lahko okušali in vnjih uživali. Tam ni takšnih otipljivosti spoznanih s telesom, kibi se jih lahko dotikali in v njih uživali. To so naši razlogi,prijatelji, to so naši dokazi, glede katerih pravimo o tehčastitih: “Gotovo so ti častiti ali očiščeni poželenja, sovraštvain zablode ali prakticirajo, da bi to odstranili.’” Tako vprašani,gospodarji, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt.”

Ko je bilo torečeno, so brahmanski gospodarji iz Nagaravinde rekli Blaženemu:“Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! GospodGotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot biobrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je biloskrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, daje tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočiščeh gospodu Gotami, h Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej najnas gospod Gotama sprejme kot laične privržence, ki so šli k njemupo zatočišče do konca življenja.”