Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priKadžangali, v bambusovem gozdičku.

Takrat jebrahmanski mladenič Uttara, učenec brahmana Pārāsariya, odšel doBlaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden inprijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi ga je vprašal:“Uttara, ali brahman Pārāsariya uči svoje učence razvijatisposobnosti?”

“Da, gospod Gotama.”

“Toda, Uttara, kako uči svoje učence razvijati sposobnosti?”

“Tako, gospod Gotama, da človek ne vidi objektov z očmi, človekne sliši zvokov z ušesi. Tako brahman Pārāsariya uči svoje učencerazvijati sposobnosti.”

“Če je to tako, Uttara, potem bo slepi človek in gluhi človekimel razvite sposobnosti v skladu tem kar pravi brahman Pārāsariya.Ker slepi človek ne vidi objektov z očmi in gluhi človek ne slišizvokov z ušesi.”

Ko je bilo to rečeno, je brahmanski mladenič Uttara, Pārāsariyevučenec, obsedel tiho, osupel, s sklonjenimi rameni in povešenoglavo, čemeren in brez odgovora.

Ko je toprepoznal, je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, brahmanPārāsariya uči svoje učence razvijati sposobnosti na en način, todav disciplini Plemenitih je najvišji razvoj sposobnostidrugačen.”

“Sedaj je čas, Blaženi, sedaj je čas, Vzvišeni, za Blaženega, dauči najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih. Ko slišijoto od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril. Blaženi je rekel:

Najvišji razvoj sposobnosti

“Ᾱnanda,kakšen je najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih?Ᾱnanda, ko menih vidi objekt z očmi, nastane v njem kar jeprijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar jeoboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: ‘V meni je nastaloto, kar je prijetno, nastalo to, kar je neprijetno, nastalo to, karje oboje, prijetno in neprijetno. Toda to je pogojeno, grobo,nastalo je v odvisnosti. To je mirnost, to je vzvišenost, to jemirnodušnost.’ Prijetnost, ki nastane, neprijetnost, ki nastane inoboje, prijetnost in neprijetnost, ki nastaneta, preneha v njem invzpostavi se mirnodušnost. Prav tako kot človek z dobrim vidom, koima odprte oči, lahko te zapre ali ko ima zaprte oči, lahko teodpre, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane,neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, kinastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, pravtako lahkotno, in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenujedisciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede objekta,spoznanega z očmi.

Ᾱnanda, komenih sliši zvok z ušesi, nastane v njem kar je prijetno, nastane vnjem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno inneprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena.Prav tako kot močen človek z lahkoto tleskne s svojimi prsti, takotudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, kinastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse topreneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno inmirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih,najvišji razvoj sposobnosti glede zvokov, spoznanih z ušesi.

Ᾱnanda, komenih voha vonj z nosom, nastane v njem kar je prijetno, nastane vnjem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno inneprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena.Prav tako kot dežne kaplje na rahlo nagnjenem lokvanjevem listuspolzijo in ne ostanejo tam, tako tudi glede čisto vsega,prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh,prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha pravtako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost jevzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvojsposobnosti glede vonjev, spoznanih z nosom.

Ᾱnanda, komenih okuša okus z jezikom, nastane v njem kar je prijetno, nastanev njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno inneprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena.Prav tako kot lahko močan človek z lahkoto izpljune pljunek sline,ki jo je nabral na vrhu svojega jezika, tako tudi glede čistovsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh,prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha pravtako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost jevzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvojsposobnosti glede okusov, spoznanih z jezikom.

Ᾱnanda, ko semenih dotakne otipnega s telesom, nastane v njem kar je prijetno,nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje,prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost jevzpostavljena. Prav tako kot močan človek lahko iztegne svojoskrčeno roko ali skrči svojo stegnjeno roko, tako tudi glede čistovsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh,prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha pravtako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost jevzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvojsposobnosti glede otipljivosti, spoznane s telesom.

Spet, Ᾱnanda,ko menih spozna pojav z umom, nastane v njem kar je prijetno,nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje,prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost jevzpostavljena. Prav tako kot če bi človek spustil dve ali trikaplje vode, da bi padle na vročo železno ploščo, ki bi sesegrevala cel dan, bi padanje kapljic morda bilo počasno, vendar bikapljice hitro izparele in izginile, tako tudi glede čisto vsega,prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh,prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha pravtako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost jevzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvojsposobnosti glede idej, spoznanih z umom.

Takšen je najvišji razvoj sposobnosti v discipliniPlemenitih.

Učenec v višji vadbi

In kako,Ᾱnanda, je nekdo učenec v višji vadbi, ki je stopil na pot? Ᾱnanda,ko menih vidi objekt z očmi … sliši zvok z ušesi … voha vonj znosom … okusi okus z jezikom … se dotakne otipnega s telesom …spozna pojav z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane kar jeneprijetno, nastane kar je oboje, prijetno in neprijetno. On sesramuje, je osramočen in se mu gnusi prijetno, ki nastane,neprijetno, ki nastane, in oboje, prijetno in neprijetno, kinastaneta. Tako je nekdo učenec v višji vadbi, ki je stopil napot.

Plemeniti z razvitimisposobnostmi

In kako, Ᾱnanda, je nekdo plemeniti z razvitimisposobnostmi? Ᾱnanda, ko menih vidi objekt z očmi … sliši zvok zušesi … voha vonj z nosom … okusi okus z jezikom … se dotakneotipnega s telesom … spozna pojav z umom, nastane v njem kar jeprijetno, nastane kar je neprijetno, nastane kar je oboje, prijetnoin neprijetno. Če bi si želel: ‘Naj bivam z zaznavanjemneodvratnosti v odvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost vodvratnosti. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost vneodvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti. Čebi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč neodvratnost v odvratnosti inneodvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost v tem. Če bi siželel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti inodvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v tem. Če bi si želel:‘Naj se izogibam obeh, odvratnosti in neodvratnosti, bivam vmirnodušnosti, pozoren in popolnoma premišljen,’ on biva vmirnodušnosti do tega, pozoren in popolnoma premišljen. Tako jenekdo plemeniti z razvitimi sposobnostmi.

Zaključek

Tako,Ᾱnanda, najvišjo razvitost sposobnosti v disciplini Plemenitih semučil. Učenec v višji vadbi, ki je stopil na pot je bil poučen odmene in plemeniti z razvitimi sposobnostmi so bili poučeni odmene.

Kar naj bonarejeno za učence iz milosti učitelja, ki išče njihovo blagostanjein ima usmiljenje zanje, to sem naredil zate, Ᾱnanda. Obstajajovznožja dreves, prazne koče. Meditiraj, Ᾱnanda, ne bodi brezbrižen,ker drugače boš to kasneje obžaloval. To je naše navodilotebi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bilzadovoljen in vesel besed Blaženega.