Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Neprizadetost srca

Ob tej priložnosti se je častiti Moliya Phagguna preveč družil z nunami. Z njimi se je tako zbližal, da če je kakšen menih rekel kaj čez te nune v njegovi prisotnosti, je postal jezen in razžaljen in iz tega napravil sceno. Če je kakšen menih grajal častitega Moliya Phagguna v prisotnosti teh nun, bi te postale jezne in iz tega napravile sceno. Tako zelo se je častiti Moliya Phagguna zbližal z nunami.

Potem je neki menih odšel do Blaženega. Ko mu je izkazal spoštovanje je sedel na stran in povedal Blaženemu, kaj se je dogaja.

Blaženi je nagovoril tega meniha: “Glej, menih, povej menihu Moliyu Phagguni v mojem imenu, da ga kliče učitelj.”—“Da, častiti gospod,” je odvrnil in odšel do častitega Moliye Phagguna in mu rekel: “Učitelj te kliče, prijatelj Phagguna.”—“Da, prijatelj,” je odgovoril in odšel do Blaženega. Ko mu je izkazal spoštovanje je sedel na stran. Blaženi ga je vprašal:

“Phagguna, ali je res, da se preveč družiš z nunami, in da si se z njimi tako zbližal, da če kdo od menihov graja te nune v tvoji prisotnosti, postaneš jezen in razžaljen in iz tega napraviš sceno. Če te kakšen menih graja v prisotnosti teh nun, te postanejo jezne in razžaljene in iz tega napravijo sceno? Ali si se tako zbližal z nunami?”—“Da, častiti gospod.”—“Phagguna, ali nisi ti dobri mladenič, ki je zaradi prepričanja odšel od doma v brezdomstvo?”—“Da, častiti gospod.”

“Phagguna, zate ni ustrezno, da se kot dobri mladenič, ki je šel iz prepričanja naprej od doma v brezdomstvo, preveč družiš z nunami. Torej, če kdorkoli graja nune v tvoji prisotnosti, bi moral opustiti vsako željo in vsako misel, ki temelji na posvetnem življenju. Zato bi moral vaditi tako: ‘Moje srce bo neprizadeto in ne bom izrekel nobenih zlih bese. Ostal bom sočuten za dobrobit te osebe, s srcem dobrohotnosti, brez notranjega sovraštva.’ Tako bi moral vaditi, Phagguna.

Če kdorkoli te nune udari z roko, z grudo zemlje, s palico ali z nožem v tvoji prisotnosti, bi moral opustiti vsakršno željo ali vsakršno misel, ki temelji na posvetnem življenju. In moral bi vaditi tako: ‘Moje srce bo neprizadeto …’ Če te kdorkoli graja v tvoji prisotnosti, bi moral opustiti vsako željo in vsako misel, ki temelji na posvetnem življenju. In zato bi moral vaditi tako: ‘Moje srce bo neprizadeto …’ Če bi te kdorkoli udaril z roko, z grudo, s palico ali z nožem, moraš opustiti vsako željo in vsako misel, ki temelji na posvetnem življenju. In zato bi moral vaditi tako: ‘Moje srce bo neprizadeto in ne bom izrekel nobenih zlih besed. Ostal bom sočuten za dobrobit te osebe, s srcem dobrohotnosti, brez notranjega sovraštva.’ Tako bi moral vaditi, Phagguna.”

Buddha se hrani enkrat dnevno

Potem je Blaženi takole nagovoril menihe: “Menihi, bila je priložnost, ko so menihi zadovoljili moje srce. Takrat sem takole nagovoril menihe: ‘Menihi, jaz jem enkrat dnevno. Zaradi tega sem brez bolezni in neprijetnosti in uživam lahkotnost, moč in udobje bivanja. Dajte, menihi, jejte enkrat na dan. Če bo tako, boste brez bolezni in neprijetnosti in boste uživali lahkotnost, moč in udobje bivanja.’ In nisem imel potrebe, da poučujem te menihe. V njih sem moral samo vzbuditi pozornost. Zamislite si kočijo na ravnini, na križišču, z vpreženimi čistokrvnimi konji, pripravljeno za vožnjo, da se lahko usposobljen krotilec, voznik konj, ki jih je treba krotiti, povzpne nanjo, vzame vajeti v levico in bič v desnico, in požene naprej ali nazaj, po katerikoli cesti si želi. Tako tudi sam nisem imel nobene potrebe, da poučujem te menihe. V njih sem moral samo vzbuditi pozornost.

Zato, menihi, opustite to, kar je slabo in se posvetite dobrim stanjem, kajti na tak način boste prišli do rasti, povečanja in dovršitve v tej Dhammi in disciplini. Recimo, da je bil velik gozd dreves sāla blizu vasi ali mesta in se je dušil v plevelu. Pojavil se je mož, ki je želel temu drevju dobro, blagostanje in zaščito. Posekal in odstranil bi ukrivljene poganjke, ki izčrpujejo sok in očistil notranjost gozda, in poskrbel za ravne, dobro oblikovane sadike, da bi kasneje gozd sāla dreves začel rasti, se povečal in dovršil. Tako tudi, menihi, opustite tisto, kar je slabo in se posvetite dobrim stanjem, tako da boste prišli do rasti, povečanja in dopolnitve v tej Dhammi in disciplini.

Vedehikā in Kālī

Nekoč, menihi, je v tem istem Sāvatthīju živela gospodinja z imenom Vedehikā. In dober glas o gospodarici Vedehiki se je širil: ‘Gospodarica Vedehikā je nežna, gospodarica Vedehikā je ponižna, gospodarica Vedehikā je umirjena.’ Gospodarica Vedehikā je imela služkinjo z imenom Kālī, ki je bila pametna, okretna in spretna pri svojem delu. Služkinja Kālī je pomislila: ‘Dober glas o moji gospe se je razširil tako: “Gospodarica Vedehikā je nežna, gospodarica Vedehikā je ponižna, gospodarica Vedehikā je umirjena.” Je sedaj, ko ne kaže jeze, jeza vseeno dejansko prisotna v njej ali pa je odsotna? Ali pa je to samo zato, ker jaz svoje delo dobro opravljam, da moja gospa ne kaže jeze, čeprav je ta dejansko prisotna v njej? Kaj če testiram svojo gospo.’

Tako je služkinja Kālī zjutraj pozno vstala. Gospodarica Vedehikā je rekla: ‘Hej, Kālī!’—‘Kaj je, gospa?’—‘Kaj je vzrok, da si vstala tako pozno?’—‘Ni vzroka, gospa.’—‘Ni vzroka? Ti pokvarjeno dekle, pa vendar si vstala tako pozno!’ In bila je jezna in nezadovoljna in je mrko gledala. Potem je služkinja Kālī pomislila: ‘Dejstvo je, da je medtem ko moja gospa ne kaže jeze, ta dejansko prisotna v njej in ni odsotna. Samo zato, ker jaz svoje delo dobro opravljam, moja gospa ne kaže jeze, čeprav je ta prisotna v njej in ni odsotna. Kaj če še malo bolj testiram svojo gospo.’

Tako je služkinja Kālī naslednje jutro vstala še kasneje. Gospodarica Vedehikā je rekla: ‘Hej, Kālī!’—‘Kaj je, gospa?’—‘Kaj je vzrok, da si danes vstala še kasneje?’—‘Ni vzroka, gospa.’—‘Ni vzroka? Ti pokvarjeno dekle, pa vendar si vstala še kasneje!’ In bila je jezna in nezadovoljna in je izgovorila besede nezadovoljstva. Služkinja Kālī je pomislila: ‘Dejstvo je, da je medtem ko moja gospa ne kaže jeze, ta dejansko prisotna v njej in ni odsotna. Samo zato, ker jaz svoje delo dobro opravljam, moja gospa ne kaže jeze, čeprav je ta dejansko prisotna v njej in ni odsotna. Kaj če še malo bolj testiram svojo gospo.’

Tako je služkinja Kālī vstala še kasneje. Gospa Vedehikā je rekla: ‘Hej, Kālī!’—‘Kaj je, gospa?’—‘Zakaj si danes vstala še kasneje?’—‘Ni vzroka, gospa.’—‘Ni vzroka? Ti pokvarjeno dekle, pa vendar si vstala še kasneje!’ Bila je jezna in nezadovoljna in je vzela valjar za testo, ter z njim udarila v njeno glavo in jo poškodovala.

Služkinja Kālī je z okrvavljeno glavo naznanila svojo gospodarico sosedom: ‘Poglejte, gospe, to je delo nežne gospe! Poglejte, gospe, to je delo ponižne gospe! Poglejte, gospe, to je delo umirjene gospe! Kako je lahko postala jezna in nezadovoljna, če je njena služkinja le kasneje vstala? Kako je lahko vzela valjar za testo, ter z njim udarila v njeno glavo in jo poškodovala?’ In razširil se je slab glas o gospodarici Vedehiki: ‘Gospodarica Vedehikā je groba, gospodarica Vedehikā je nasilna, gospodarica Vedehikā je neusmiljena.’

Tako tudi, menihi, so nekateri menihi izjemno prijazni, izjemno skromni, izjemno umirjeni, tako dolgo, dokler se jih ne dotaknejo neprijetne besede. Vendar, ko se jih neprijetne besede dotaknejo, se lahko spozna ali je ta menih resnično prijazen, skromen in umirjen. Jaz nimam meniha lahkega za opomniti, ki ga je z lahkoto opomniti in ki napravi sebe enostavnega za opomniti samo zaradi pridobitve obleke, miloščinske hrane, prostora za počitek in medicinskih potrebščin. Zakaj je tako? Ker tega meniha ni enostavno opomniti niti ga napraviti enostavnega za opomniti, ko ne dobi obleke, miloščinske hrane, prostora za počitek in medicinskih potrebščin. Toda, ko je meniha enostavno opomniti in se napravi enostavnega za opomniti, ker izkazuje čast, spoštuje in časti Dhammo, tega jaz z lahkoto opomnim. Zato, menihi, morali bi vaditi takole: ‘Nas bo enostavno opomniti in narediti enostavne za opomniti, ker mi izkazujemo čast, spoštovanje in častimo Dhammo.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Pet načinov govora in prispodobe

Menihi, obstaja pet načinov govora, ki jih drugi uporabljajo, ko vas nagovorijo: njihov govor je lahko ob pravem času ali ob nepravem času, resničen ali lažniv, nežen ali robat, povezan z dobrim ali slabim, govorjen s srcem dobrohotnosti ali z notranjim sovraštvom. Ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko ob pravem času ali ob nepravem času, ko te drugi nagovorijo je lahko njihov govor resničen ali lažniv, ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko nežen ali robat, ko te drugi nagovorijo je njihov govor povezan z dobrim ali s slabim, ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko povedan s srcem dobrohotnosti ali z notranjim sovraštvom. Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostalo neprizadeto in ne bomo izrekli nobenih zlih besed. Ostali bomo sočutni za njegovo dobrobit, s srcem dobrohotnosti, brez notranjega sovraštva. To osebo bomo nasitili s srcem prežetim z dobrohotnostjo in začenši s to osebo, bomo s srcem prežetim z dobrohotnostjo prežemali vseobsegajoči svet, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, predpostavimo, da pride moški z motiko in košem in pravi: ‘To veliko zemljo bom napravil, da bo brez prsti.’ On bi kopal tukaj in tam, potresal prst tukaj in tam, pljuval tukaj in tam in uriniral tukaj in tam, rekoč: ‘Bodi brez prsti, bodi brez prsti!’ Kaj mislite, menihi? Ali lahko napravi ta mož, da je ta velika zemlja brez prsti?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je ta velika zemlja globoka in neizmerna, ni je lahko napraviti brez prsti. Na koncu bi ta mož postal samo utrujen in razočaran.“

Tako tudi, menihi, obstaja pet načinov govora…(kot v tčk.11)… Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostal neprizadeto … začenši s to osebo, bomo vztrajali s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem podobnim zemlji, obilnim, vzvišenim, neizmernim, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, predpostavimo, da pride mož z rdečo, rumeno, modro ali z barvo karmina in reče: ‘Narisal bom slike in napravil, da se te slike pojavijo v praznem prostoru.’ Kaj mislite, menihi? Ali lahko ta mož riše slike in napravi, da se pojavijo v praznem prostoru?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je prazen prostor brezobličen in ni očiten. Tam ni lahko risati slike ali napraviti, da se slike vidijo. Na koncu bo ta mož postal samo utrujen in razočaran.”

Tako tudi, menihi, obstaja pet načinov govora … Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostalo neprizadeto … in začenši s to osebo, bomo vztrajali s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem podobnim praznemu prostoru, obilnim, vzvišenim, neizmernim, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, predpostavimo, da pride mož s plamenečo baklo in reče: ‘S to plamenečo baklo bom segrel in izparel reko Ganges.’ Kaj mislite, menihi? Ali lahko ta mož segreje in izpari reko Ganges s to plamenečo baklo?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je reka Ganges globoka in neizmerna in ni jo lahko segreti ali izpareti s plamenečo baklo. Na koncu bi ta mož postal samo utrujen in razočaran.“

Tako tudi, menihi, obstaja pet načinov govora … Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostalo neprizadeto … in začenši s to osebo, bomo vztrajali s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem podobnim reki Ganges, obilnim, vzvišenim, neizmernim, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, zamislimo si kožnato vrečo, ki je bila obdelana, dobro obdelana, vsa dobro obdelana, mehka, svilnata, ki ne šelesti in ne poka, in pride mož s palico ali s črepinjo ter reče: Tukaj je kožnata vreča, ki je obdelana … ne šelesti in ne poka. Napravil bom, da bo šelestela in pokala.’ Kaj mislite, menihi? Ali lahko ta mož naredi, da bo šelestela ali pokala, če jo podreza s palico ali s črepinjo?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je ta kožnata vreča bila obdelana … ne šelesti in ne poka, in ni lahko napraviti, da šelesti in poka, če se jo podreza s palico ali s črepinjo. Na koncu bi ta mož postal samo utrujen in razočaran.”

Menihi, obstaja pet načinov govora, ki jih drugi uporabljajo, ko vas nagovorijo: njihov govor je lahko ob pravem času ali ob nepravem času, resničen ali lažniv, nežen ali robat, povezan z dobrim ali slabim, govorjen s srcem dobrohotnosti ali z notranjim sovraštvom. Ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko ob pravem času ali ob nepravem času, ko te drugi nagovorijo je lahko njihov govor resničen ali lažniv, ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko nežen ali robat, ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko povezan z dobrim ali s slabim, ko te drugi nagovorijo je njihov govor lahko izrečen s srcem dobrohotnosti ali z notranjim sovraštvom. Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostalo neprizadeto in ne bomo izrekli nobenih zlih besed. Ostali bomo sočutni za dobrobit te osebe, s srcem dobrohotnosti, brez notranjega sovraštva. To osebo bomo nasitili s srcem prežetim z dobrohotnostjo. Začenši s to osebo, bomo prežemali vseobsegajoči svet s srcem podobnim kožnati vreči, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, tudi če bi vam razbojniki brezobzirno rezali ud za udom z dvoročno žago, bi ta, v katerem srcu bi vzniknilo sovraštvo do razbojnikov, ne ravnal v skladu z mojim učenjem. Zato, menihi, bi morali vaditi tako: ‘Naše srce bo ostalo neprizadeto in ne bomo izrekli nobenih zlih besed. Ostali bomo sočutni za dobrobit te osebe, s srcem dobrohotnosti, brez notranjega sovraštva. To osebo bomo nasitili s srcem prežetim z dobrohotnostjo. Začenši s to osebo, bomo prežemali vseobsegajoči svet s srcem prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.’ Tako bi morali vaditi, menihi.

Menihi, če v srcu stalno držite ta nasvet glede prispodobe z žago, ali vidite kakršenkoli potek govora, vsakdanjega ali robatega, ki ga ne bi mogli prenašati?”—“Ne, častiti gospod.”— “Zato, menihi, bi morali imeti ta nasvet iz prispodobe o žagi stalno v srcu. To vas bo vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

The Middle Discourses

|_A. The First Fifty

|__III. The Chapter of Similes

MN21. Prispodoba o žagi

Translations [32]

English

繁體字

日本語

한국어

Français

Deutsch

Italiano

Español

Português

Русский

Nederlands

Norsk

Magyar

Srpski

Čeština

Slovenščina

Lietuvių Kalba

हिंदी

বাংলা

Việt Ngữ

Bahasa Indonesia

සිංහල

ပြန်သွားရန်

ภาษาไทย

पाळिभासा (Pāli)

Reference