Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Savatthī po hrano. Takrat so številni menihi odšli k častitemu Ᾱnandi in mu rekli: “Prijatelj Ᾱnanda, že dolgo je od takrat, ko smo slišali govor o Dhammi iz ust Blaženega. Bilo bi dobro, če bi lahko slišali takšen govor, prijatelj Ᾱnanda.” - “Potem naj gredo častiti do domovanja brahmana Rammaka. Morda boste tam slišali govor o Dhammi iz ust Blaženega.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili.

Ko je Blaženi naprosil hrano v Savatthīju in se vrnil, je po svojem obroku nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, pojdiva v Vzhodni park, do palače Migārove matere, da tam preživima dan.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. In Blaženi je odšel s častitim Ᾱnando do Vzhodnega parka, do palače Migārove matere, da bi tam preživela dan.

Ko je bil večer, je Blaženi prišel iz samote in nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, pojdiva do vzhodnega kopališča, da se okopava.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda in Blaženi je s častitim Ᾱnando odšel do vzhodnega kopališča, da bi se okopal. Ko se je okopal, je prišel iz vode in stal tam v halji, da bi si posušil ude. Častiti Ᾱnanda je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, domovanje brahmana Rammaka je blizu. To domovanje je prijetno in očarljivo. Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi Blaženi odšel tja iz milosti.” Blaženi je s tišino privolil.

Blaženi je nato odšel do domovanja brahmana Rammaka. Ob tej priliki so številni menihi sedeli skupaj v domovanju in se pogovarjali o Dhammi. Blaženi je stal za vrati in čakal, da se bo njihov pogovor končal. Ko je bilo jasno, da se je pogovor končal, je zakašljal in potrkal, in menihi so zanj odprli vrata. Blaženi je vstopil, sedel na zanj pripravljen sedež in nagovoril menihe: “Menihi, zaradi kakšnega razgovora sedite sedaj skupaj? In o čem ste se pogovarjali, ko sem vas zmotil?”

“Častiti gospod, naš pogovor o Dhammi, ki je bil prekinjen, je bil o Blaženem. Potem je prispel Blaženi.”

“Dobro, menihi. Za vas, pripadnike naroda, ki ste šli zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo je primerno, da sedite skupaj in razpravljate o Dhammi. Ko se zberete skupaj, menihi, bi morali delati le eno od teh dveh stvari: pogovarjati se o Dhammi ali vzdrževati plemeniti molk.

Dve vrsti iskanja

Menihi, obstajata dve vrsti iskanja: plemenito iskanje in neplemenito iskanje. In kaj je neplemenito iskanje? Nekdo, ki je sam podvržen rojstvu, išče tisto, kar je prav tako podvrženo rojstvu. Sam podvržen staranju, išče tisto, kar je prav tako podvrženo staranju. Sam podvržen bolezni, išče tisto, kar je prav tako podvrženo bolezni. Sam podvržen smrti, išče tisto, kar je prav tako podvrženo smrti. Sam podvržen bridkosti, išče tisto, kar je prav tako podvrženo bridkosti. Sam podvržen nečistosti, išče tisto, kar je prav tako podvrženo nečistosti.

In komu se lahko reče, da je podvržen rojstvu? Žene in otroci so podvrženi rojstvu, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in denar je podvrženo rojstvu. Ti predmeti vezanosti so podvrženi rojstvu. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen rojstvu, išče to, kar je prav tako podvrženo rojstvu.

In komu se lahko reče, da je podvržen staranju? Žena in otroci so podvrženi staranju, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in denar je podvrženo staranju. Ti predmeti vezanosti so podvrženi staranju. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen staranju, išče to, kar je prav tako podvrženo staranju.

In komu se lahko reče, da je podvržen bolezni? Žena in otroci so podvrženi bolezni, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi bolezni. Ti predmeti vezanosti so podvrženi bolezni. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen bolezni, išče to, kar je prav tako podvrženo bolezni.

In komu se lahko reče, da je podvržen smrti? Žena in otroci so podvrženi smrti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi smrti. Ti predmeti vezanosti so podvrženi smrti. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen smrti, išče to, kar je prav tako podvrženo smrti.

In komu se lahko reče, da je podvržen bridkosti? Žena in otroci so podvrženi bridkosti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi bridkosti. Ti predmeti vezanosti so podvrženi bridkosti. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen bridkosti, išče to, kar je prav tako podvrženo bridkosti.

In komu se lahko reče, da je podvržen nečistosti? Žena in otroci so podvrženi nečistosti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in denar je podvrženo nečistosti. Ti predmeti vezanosti so podvrženi nečistosti. Ta, ki je vezan na te stvari, zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen nečistosti, išče to, kar je prav tako podvrženo nečistosti. To je neplemenito iskanje.

In kaj je plemenito iskanje? Nekdo, sam rojen, ko je razumel nevarnost rojstva, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam podvržen staranju, ko je razumel nevarnost staranja, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam podvržen bolezni, ko je razumel nevarnost bolezni, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam podvržen smrti, ko je razumel nevarnost smrti, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam podvržen bridkosti, ko je razumel nevarnost bridkosti, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam podvržen nečistosti, ko je razumel nevarnost v čem je nečistost, išče nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. To je plemenito iskanje.

Iskanje prebujenja

Menihi, pred svojim prebujenjem, ko sem bil samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi jaz, podvržen rojstvu, iskal to, kar je bilo tudi podvrženo rojstvu. Ko sem bil sam podvržen staranju, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, sem iskal to, kar je bilo tudi podvrženo staranju, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti. Potem sem premislil: ‘Zakaj sam, podvržen rojstvu, iščem to, kar je prav tako podvrženo rojstvu? Zakaj sam, podvržen staranju bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, iščem to, kar je prav tako podvrženo staranju, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti? Kaj če podvržen rojstvu, razumem nevarnost v čem je rojstvo in iščem nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Kaj če podvržen staranju, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, ko razumem nevarnost staranja, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, iščem nestarajoče, nebolno, nesmrtno, nebridko in nenečisto najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev.’

Kasneje, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljen z blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja mati in oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obril glavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

Učenje pri Āḷāra Kālāmi

Ko sem se odrekel svetu, menihi, v iskanju tega, kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in mu rekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek kmalu vstopi in biva v njem, da sam spozna skozi direktno vednost nauk svojega učitelja.’ Hitro sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi prepričanje, Āḷāra Kālāma izjavlja: “S svojim uresničenjem z direktno vednostjo, jaz vstopim in bivam v tem učenju.’ Gotovo Āḷāra Kālāma biva v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojim uresničenjem z direktno vednostjo vstopiš in bivaš v tem učenju?’ V odgovoru je on razglasil področje ničnosti.

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katero Āḷāra Kālāma izjavlja, da je vstopil vanjo in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo?’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da si vstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z direktno vednostjo?’ - ’To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način, prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem to sam uresničil z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Torej, učenje za katerega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, da sem to uresničil sam z direktno vednostjo je učenje, v katero si vstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega sem vstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki ga poznaš ti. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi, prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca, na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjo častjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, ampak samo do vrnitve v področje ničnosti.’ Nezadovoljen s tem učenjem sem ga zapustil in odšel.

Učenje pri Uddaka Rāmaputti

V iskanju, menihi, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel: ‘Prijatelj, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek lahko hitro vstopi in biva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svojo direktno vednost.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi prepričanje Rāma izjavil: “S svojim uresničenjem z direktno vednostjo, vstopim in bivam v tem učenju.” Seveda je Rāma bival v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, na kakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem z direktno vednostjo vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru je Uddaka Rāmaputta razodel področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.

Premislil sem: ‘Nima samo Rāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo.’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da je vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način, prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Tako je učenje, za katerega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznal učenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti. Kot si ti, tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v svetem življenju, postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak, prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, temveč samo do vrnitve v področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem sem ga zapustil in odšel.

Še vedno v iskanju, menihi, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan, dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam sem videl prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega, ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To bo služilo za prizadevanje.’

Prebujenje

Potem, menihi, sam rojen, sem razumel nevarnost rojstva, iščoč nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam predmet staranja, sem razumel nevarnost staranja, iščoč nestaranje, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel nestaranje, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam predmet bolezni, sem razumel nevarnost v čem je bolezen, iščoč nebolehnost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel nebolehnost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam predmet smrti, sem razumel nevarnost v čem je smrt, iščoč nesmrtnost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel nesmrtnost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam predmet bridkosti, sem razumel nevarnost bridkosti, iščoč nebridkost, najvišjo varnosti pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel nebridkost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sam predmet nečistosti, sem razumel nevarnost v čem je nečistost, iščoč neoskrunjenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, sem dosegel neoskrunjenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Vednost in vizija sta se prebudili v meni: ‘Moja osvoboditev je neomajna. To je moje zadnje rojstvo. Zame ni obnovitve bitnosti.’

Poučevanje Dhamme

Premislil sem: ‘To učenje, ki sem ga dosegel je globoko, težko ga je videti in težko razumeti, je mirno in popolno, nedosegljivo samo z razmišljanjem, prefinjeno, da ga modri izkusi. Toda, tej generaciji ugaja posvetnost, ima užitke v posvetnosti, se veseli v posvetnosti. Za takšno generacijo je težko videti to resnico, namreč, posebno pogojenost, odvisnost nastajanja. In težko je videti to resnico, namreč, utišanje vseh tvorb, opustitev vseh predpostavk, uničenje želje, razstrastenje, prenehanje, ugasnitev. Če bi poučeval Dhammo, me drugi ne bi razumeli in to bi bilo moreče in moteče zame.’ Nato so prišli k meni spontano ti verzi, ki jih prej nisem nikoli slišal:

‘Dovolj s poučevanjem Dhamme,
saj sem jo celo jaz težko dosegel.
Nikoli je ne bodo dojeli tisti,
ki živijo v poželenju in sovraštvu.
Ti, ki so obarvani v poželenje, zaviti v temo,
nikoli ne bodo prepoznali te težko razumljive Dhamme,
ki gre proti posvetnem toku,
je subtilna, globoka in jo je težavno razumeti.’

Glede na to, se je moje srce nagnilo proti nedejavnosti in ne k poučevanju Dhamme.

Potem, menihi, je Brahmā Sahampati spoznal s svojim srcem misel v mojem srcu in pomislil: ‘Svet bo izgubljen, svet bo propadel, ker se srce Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, nagiba k nedejavnosti in ne k poučevanju Dhamme.’ Potem je, tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, Brahmā Sahampati izginil iz sveta Brahme in se pojavil pred mano. Uredil si je svoje zgornje oblačilo na eno ramo in iztegnil roke v spoštljiv pozdrav in rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi uči Dhammo, naj Popolni uči Dhammo. Obstajajo bitja, ki imajo malo prahu v svojih očeh, ki se izgubljajo, ker ne poslušajo Dhamme. Tam bodo tisti, ki bodo razumeli Dhammo.’ Brahmā Sahampati je tako govoril in potem še rekel:

‘Pokazalo se je, da so si v Magadhi
nečista učenja izmišljali ti, ki so bili nečisti.
Odpri vrata v nesmrtnost!
Naj slišijo Dhammo, ki jo je odkril brezmadežni.
Kot lahko tisti, ki stoji na vrhu gore
vidi ljudi povsod okoli,
tako, o modri, vse videči modrijan,
se povzpni na palačo Dhamme.
Poglej z božanskim očesom na ta narod,
pogreznjen v bridkost, tlačen z rojstvom in starostjo.
Vstani, zmagoviti junak, vodja karavane,
brez dolga po svetu hodi.
Blaženi, poučuj Dhammo,
tam bodo tisti, ki jo bodo razumeli.’

Poslušal sem Brahmovo prošnjo in zaradi sočutja do bitij pregledal svet z božanskim očesom. Ko sem pregledoval svet z božanskim očesom, sem videl bitja z malo prahu v njihovih očeh in z veliko prahu v njihovih očeh, z izostrenimi sposobnostmi in z medlimi sposobnostmi, z dobrimi kvalitetami in s slabimi kvalitetami, ki jih je enostavno učiti in težko učiti, in nekatere, ki vidijo strah in nevarnost v drugem svetu. Kakor so v ribniku z modrimi ali rdečimi ali belimi lokvanji nekateri lokvanji rojeni in rastejo potopljeni v vodo, ne da bi gledali iz vode, in nekateri drugi lokvanji, ki so rojeni in rastejo v vodi in počivajo na vodni površini, in nekateri drugi lokvanji, ki so rojeni in se dvigajo iz vode in ostajajo čisti in niso omočeni z njo. Tako tudi, pregledujoč svet z božanskim očesom, sem videl bitja z malo prahu v njihovih očeh in z veliko prahu v njihovih očeh, z izostrenimi sposobnostmi in z medlimi sposobnostmi, z dobrimi kvalitetami in s slabimi kvalitetami, ki jih je enostavno učiti in težko učiti, in nekatere, ki vidijo strah in nevarnosti v drugem svetu. Potem sem odgovoril Brahmā Sahampatiju v verzih:

‘Odprl sem zanje vrata v nesmrtnost,
naj bodo ti z ušesi osvobojeni skozi prepričanje.
Ker sem mislil, da bi bilo to težavno, o Brahmā,
nisem razlagal Dhammo prečiščeno in v popolnosti.’

Potem je Brahmā Sahampati pomislil: ‘Blaženi je privolil v mojo prošnjo, da uči Dhammo.’ In potem, ko se mi je poklonil in me obhodil po desne strani, je naenkrat odšel.

Pomislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhammo? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Āḷāra Kālāma je moder, inteligenten in bister. On je pred dolgo časa imel malo prahu v svojih očeh. Kaj če učim Dhammo najprej Āḷāra Kālāmo. On jo bo hitro razumel.’ Potem so se mi približala božanstva in rekla: ‘Častiti gospod, Āḷāra Kālāma je umrl pred sedmimi leti.’ In v meni se je pojavila vednost in vizija: ‘Āḷāra Kālāma je umrl pred sedmimi leti.’ Pomislil sem: ‘Izguba Āḷāra Kālāme je velika. Če bi on slišal to Dhammo, bi jo hitro razumel.’

Pomislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhammo? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Uddaka Rāmaputta je moder, inteligenten in bister. On je pred dolgo časa imel malo prahu v svojih očeh. Kaj če Dhammo učim najprej Uddaka Rāmaputti. On jo bo hitro razumel.’ Potem so se mi približala božanstva in rekla: ‘Častiti gospod, Uddaka Rāmaputta je umrl prejšnjo noč.’ In v meni se je pojavila vednost in vizija: ‘Uddaka Rāmaputta je umrl prejšnjo noč.’ Pomislil sem: ‘Izguba Uddaka Rāmaputte je velika. Če bi on slišal to Dhammo, bi jo hitro razumel.’

Pomislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhammo? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Skupina petih menihov, ki so me spremljali, ko sem se ukvarjal s svojim prizadevanjem, mi je bila v veliko pomoč. Kaj če najprej učim Dhammo njih.’ Potem sem pomislil: ‘Kje sedaj živi ta skupina petih menihov?’ In z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega sem videl, da živijo v Varanasiju, v Jelenjem parku pri Isipatani.

Potem, menihi, ko sem se zadrževal v Uruveli tako dolgo kot sem hotel, sem se odločil, da grem postopoma do Varanasija. Med Gayo in krajem prebujenja me je na cesti videl ādživak Upaka in rekel: ‘Prijatelj, tvoje sposobnosti so čiste, barva tvoje kože je čista in svetla. Kdo te je posvetil, prijatelj? Kdo je tvoj učitelj? Čigavo učenje izpoveduješ?’ Ᾱdživaku Upaki sem odvrnil v verzih:

‘Jaz sem ta, ki je presegel vse, poznavalec vsega,
neomadeževan med vsemi stvarmi, opustil vse,
s prenehanjem želja osvobojen. Ker sem sam spoznal vse to,
na koga naj pokažem, da je moj učitelj?
Jaz nimam učitelja in tak kot sem,
ne obstaja nikjer na celem svetu,
z vsemi svojimi božanstvi,
ker jaz nikogar nimam, ki bil bi mi enak.
Sem dovršen v svetu,
učitelj najvišji.
Samo jaz sem popolno prebujen,
moji ognji so se ohladili in ugasnili.
Zdaj grem v mesto Kāsi,
da poženem v tek kolo Dhamme.
V svetu, ki postal je slep,
grem bobnat na boben nesmrtnosti.’

‘Po tvojih trditvah, prijatelj, bi ti moral biti univerzalni zmagovalec.’

‘Zmagovalci so podobni meni,
ki sem premagal in uničil vplive.
Premagal zla sem stanja vsa,
torej, Upaka, jaz sem zmagovalec.’

Ko je bilo to rečeno, je ādživak Upaka rekel: ‘Naj bo tako, prijatelj.’ Ko je stresel z glavo, je stopil na vzporedno pot in odšel.

Poučevanje petih menihov

Menihi, ko sem postopoma potoval, sem prišel v Varanasi, v Jelenji park pri Isipatanu, in se približal skupini petih menihov. Ko so me menihi videli prihajati v daljavi, so se med sabo dogovorili: ‘Prijatelji, prihaja asket Gotama, ki živi razkošno, ki je opustil prizadevanje in se vrnil k razkošju. Ne smemo mu izkazati spoštovanja ali vstati zaradi njega ali sprejeti njegove sklede in zunanjega oblačila. Ampak, sedež je lahko pripravljen zanj. Če želi, lahko sede nanj.’ Vendar, ko sem se približal, se ti menihi niso bili sposobni držati svojega dogovora. Eden me je pričakal in vzel mojo skledo in zunanje oblačilo, drugi je pripravil sedež, in spet drugi mi je pripravil vodo za umivanje nog. Nagovorili so me z imenom in kot ‘prijatelj.’

Nato sem jim rekel: ‘Menihi, ne naslavljajte Tathāgate z imenom in kot “prijatelj.” Tathāgata je popoln, popolno prebujen. Poslušajte, menihi, nesmrtnost je bila dosežena. Jaz vam bom svetoval jaz vas bom učil Dhammo. Ko boste vadili kot vam bom svetoval, boste sami s svojim uresničenjem tukaj in sedaj skozi direktno vednost kmalu vstopili in bivali v vrhovnem cilju svetega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki naroda upravičeno naprej od doma v brezdomstvo.’

Ko je bilo to rečeno, so mi menihi iz skupine petih odgovorili: ‘Prijatelj Gotama, z vodenjem, prakso in izvajanjem strogosti, ki si se jih lotil, nisi dosegel nobenih neobičajnih stanj, nobene odlike v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih. Ker sedaj živiš razkošno, si opustil svoje prizadevanje in si se vrnil k razkošju, kako boš dosegel katerokoli neobičajno stanje, kakršnokoli odliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih?’ Ko je bilo to rečeno, sem jim povedal: ‘Tathāgata ne živi razkošno, niti ni opustil svojega prizadevanja in se ni vrnil v razkošje. Tathāgata je popoln, popolno prebujen. Poslušajte, menihi, nesmrtnost je bila dosežena … od doma v brezdomstvo.’

Drugič so mi menihi iz skupine petih rekli: ‘Prijatelj Gotama … kako boš dosegel katerakoli neobičajna stanja, katerokoli odliko v vednosti in viziji vredno plemenitih?’ Drugič sem jim povedal: ‘Tathāgata ne živi razkošno … od doma v brezdomstvo.’ Tretjič so mi menihi iz skupine petih rekli: ‘Prijatelj Gotama … kako boš dosegel katerakoli neobičajna stanja, katerokoli odliko v vednosti in viziji vredno plemenitih?’

Ko je bilo to rečeno, sem jih vprašal: ‘Menihi, ali ste me prej kdaj slišali tako govoriti?’ - ‘Ne, častiti gospod.’ - ‘Menihi, Tathāgata je popoln, popolno prebujen. Poslušajte, menihi, nesmrtnost je bila dosežena. Jaz vam bom svetoval, jaz vas bom učil Dhammo. Ko boste vadili kot vam bom svetoval, boste sami s svojim uresničenjem tukaj in sedaj skozi direktno vednost kmalu vstopili in bivali v vrhovnem cilju svetega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki naroda upravičeno naprej od doma v brezdomstvo.’

Bil sem zmožen prepričati menihe iz skupine petih. Včasih sem poučeval dva meniha, medtem ko so drugi trije šli po miloščino, in šest nas je živelo od tega, kar so ti trije menihi prinesli s svoje poti po darovano hrano. Včasih sem poučeval tri menihe, medtem ko sta druga dva šla po miloščino, in šest nas je živelo od tega, kar sta prinesla ta dva meniha s svoje poti po darovano hrano.

Potem so menihi iz skupine petih, ki sem jih učil in jim svetoval, in so bili tudi sami podvrženi rojstvu, razumeli v čem je nevarnost rojstva, iskali nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev, in dosegli nerojenost, najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Sami predmet staranja, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, so razumeli nevarnost v čem je staranje, bolezen, smrt, bridkost in nečistost, iskali nestaranje, nebolezen, nesmrt, nebridkost in čisto najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Dosegli so nestaranje, nebolezen, nesmrtnost, nebridkost in čisto najvišjo varnost pred vezanostjo, ugasnitev. Vednost in vizija sta nastali v njih: ‘Naša odrešitev je neomajna. To je naše zadnje rojstvo, obnovitve bitnosti ni več.’

Vezi čutnosti

Menihi, obstaja pet vezi čutnosti. Katerih pet? Objekti, ki se razločijo z očmi, ki se jih želi, po njih hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani s čutnim poželenjem in dražijo slo. Zvoki, ki se razločijo z ušesi … Vonji, ki se razločijo z nosom … Okusi, ki se razločijo z jezikom … Otipljivosti, ki se razločijo s telesom, ki se jih želi, po njih hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutnim poželenjem in dražijo slo. To je pet vezi čutnosti.

Kar se tiče asketov in brahmanov, ki so zvezani s temi petimi vezmi čutnosti, so zapeljani z njimi, so jim povsem predani in jih uporabljajo, ne da bi videli v njih nevarnost ali razumeli pobeg od njih, se lahko razume: ‘Oni so se srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, zlobnež lahko stori z njimi kar hoče.’ Recimo, da gozdni jelen leži na tleh na kupu zank, in je zapleten v te lovčeve zanke. O njem bi se mogoče razumelo: ‘On se je srečal z nesrečo, srečal s katastrofo, lovec lahko stori z njim kar hoče, in ko pride, jelen ne more več iti kamor hoče.’ Tako tudi, kot ti asketi in brahmani, ki so zvezani s temi petimi vezmi čutnosti … se lahko o njih razume: ‘Oni so se srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, zlobnež lahko stori z njimi kar hoče.’

Kar se tiče asketov in brahmanov, ki niso zvezani s temi petimi vezmi čutnosti, ki niso zapeljani z njimi ali jim povsem predani, in ki jih uporabijo, da vidijo nevarnost v njih in razumejo pobeg od njih, se lahko razume: ‘Oni se niso srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, zlobnež ne more storiti z njimi, kar mu je všeč.’ Recimo, da gozdni jelen, ki ni zapleten v lovčeve zanke, leži na kupu lovčevih zank. O njem bi se mogoče razumelo: ‘On se ni srečal z nesrečo, se ni srečal s katastrofo, lovec mu ne more storiti kar hoče, in ko pride lovec, lahko jelen odide kamor hoče.’ Tako tudi, kot ti asketi in brahmani, ki niso zvezani s temi petimi vezmi čutnosti … se lahko o njih razume: ‘Oni se niso srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, zlobnež ne more storiti z njimi kar hoče.’

Oslepitev Māre

Recimo, da se gozdni jelen potika po gozdni divjini: on hodi brez strahu, stoji brez strahu, sedi brez strahu, leži brez strahu. Zakaj je tako? Ker je izven dosega lovca. Tako tudi, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, da je postal neviden zlobnežu, tako da je odvzel Mārovim očem njihovo zmožnost.

Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

S popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tukaj ni nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

S popolnim obvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, postal neviden zlobnežu, tako da je odvzel Mārovim očem njihove zmožnosti.

S popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. In njegovi vplivi so uničeni z njegovim zrenjem z modrostjo. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, je postal neviden za zlobneža, tako da je odvzel Mārovim očem njihove zmožnosti, in da je že onkraj vezanosti na svet. On hodi brez strahu, stoji brez strahu, sedi brez strahu, leži brez strahu. Zakaj je tako? Ker je izven dosega zlobneža.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

The Middle Discourses

|_A. The First Fifty

|__III. The Chapter of Similes

MN26. Plemenito iskanje

Translations [33]

English

繁體字

日本語

한국어

Français

Deutsch

Italiano

Español

Català

Português

Русский

Norsk

Srpski

Čeština

Slovenščina

Hrvatski

Türkçe

עִבְרִית

हिंदी

বাংলা

Việt Ngữ

Bahasa Indonesia

සිංහල

ပြန်သွားရန်

ภาษาไทย

पाळिभासा (Pāli)

Reference