Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Takrat se je brahman Džāṇussoṇī ob poldnevu peljal izven Sāvatthīja v popolnoma beli kočiji, ki so jo vlekle bele kobile. Zagledal je popotnika Pilotika, ki je prihajal v daljavi in ga vprašal: “Od kod prihaja, sredi dneva, gospod Vacchāyanov?”

“Gospod, prihajam od asketa Gotame.”

“Kaj gospod Vacchāyanov misli o Gotamovi modrosti? Je on moder ali ni?”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi poznal Gotamovo modrost? Gotovo moraš biti njemu enak, da poznaš Gotamovo modrost.”

“Gospod Vacchāyana resnično visoko hvali asketa Gotamo.”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi hvalil asketa Gotamo? Asket Gotama je hvaljen od hvaljenih, kot najboljši med božanstvi in ljudmi.”

“Katere razloge vidi gospod Vacchāyanov, za tako trdno zaupanje v asketa Gotamo?”

Štirje odtisi Buddhe

“Gospod, predpostavimo, da moder lovec slonov vstopi v gozd, kjer živijo sloni in v njem vidi odtis velike slonove noge, dolge in široke. On bi prišel do zaključka: ‘Resnično, tu gre za velikega slonjega vodnika.’ Tako sem tudi, ko sem videl štiri odtise asketa Gotame, prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro pojasnil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Katere štiri odtise?

Gospod, tukaj sem videl nekatere učene plemeniteže, ki so bili sposobni, izobraženi o učenjih drugih, tako ostri v njih kot strelec, ki s strelom razcepi las. Potujejo brez cilja, kakor sedaj in s svojim ostrim razumom uničujejo poglede drugih. Ko so slišali: ‘Asket Gotama bo obiskal to in to vas ali mesto,’ pripravijo takšno vprašanje: ‘Šli bomo do asketa Gotame in mu postavili to vprašanje. Če je tako vprašan, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način. Če je na tak način vprašan, bo na tak način odgovoril in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način.’

Oni slišijo: ‘Asket Gotama je prišel obiskat to in to vas ali mesto.’ In gredo do asketa Gotame in asket Gotama jih pouči, vzpodbudi, navduši in jih razveseli z govorom o Dhammi. Ko so bili poučeni, spodbujeni, jim je bilo priporočeno in jim je bilo vzbujeno zanimanje in so se razveselili z govorom asketa Gotame o Dhammi, niso mogli storili drugega, kot da so ga vprašali, kako bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, postali so njegovi učenci. Ko sem videl prvi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je dobro razglasil Dhammo, Saṅgha prakticira na dober način.’

Videl sem nekatere učene brahmane, ki so bili pametni … Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta drugi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen.…’

Videl sem nekatere učene gospodarje, ki so bili pametni … Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta tretji odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Videl sem nekatere učene askete, ki so bili pametni … Oni niso mogli narediti drugega, kot da so ga vprašali, kako naj bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, prosili so asketa Gotamo, da jim dovoli, da gredo naprej od doma v brezdomstvo in on jim je to dovolil. Ne dolgo zatem so šli naprej od doma v brezdomstvo, bivali v samoti, v odmaknjenosti, marljivo, goreče in odločno s svojo realizacijo tega z direktno vednostjo, tukaj in zdaj vstopili in bivali v tem vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi česar pripadnik istega naroda upravičeno gre naprej od doma v brezdomstvo. Oni rečejo: ‘Skoraj smo se izgubili, skoraj smo propadli, čeprav smo nekoč trdili, da smo asketi, v resnici nismo bili asketi. Trdili smo, da smo brahmani, čeprav v resnici nismo bili brahmani. Trdili smo, da smo arahanti, čeprav v resnici nismo bili arahanti. Vendar, sedaj smo asketi, smo brahmani in smo arahanti.’ Ko sem videl ta četrti odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Ko sem videl te štiri odtise asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’”

Ko je bilo to rečeno, je brahman Džāṇussoṇī sestopil iz svoje popolnoma bele kočije, ki so jo vlekle bele kobile, si uredil svojo zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in trikrat vzkliknil: “Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Morda bom enkrat lahko srečal gospoda Gotamo in se z njim pogovoril.”

Potem je brahman Džāṇussoṇī odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran in poročal o svojem celotnem pogovoru s popotnikom Pilotiko. Blaženi mu je rekel: “Na tej točki, brahman, prispodoba o slonjem odtisu noge še ni bila zaključena v podrobnosti. O tem, kako je bila zaključena v podrobnosti, poslušaj in skrbno pazi na tisto, kar bom povedal.”—“Da, gospod,” je odgovoril brahman Džāṇussoṇī. Blaženi je rekel:

Opažanja lovca

“Brahman, predpostavimo, da je lovec na slone vstopil v gozd in zagledal v gozdu odtis velike slonove noge, dolge in široke. Pametni lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu, kjer živijo sloni, obstajajo majhne slonice, ki puščajo velike odtise nog in to je lahko ena od njihovih stopinj. On sledi tem stopinjam in zagleda v slonjem gozdu veliko slonjo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj. Vešč lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu s sloni so visoke slonice, ki imajo izrazite zobe in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in zagleda v slonjem gozdu veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli. Vešč lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu s sloni so visoke slonice, ki imajo okle in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in zagleda v gozdu s sloni veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli in odlomljene veje. In ko zagleda tega slonjega vodnika pri vznožju drevesa ali na odprtem, ko hodi, sedi ali leži, pride do zaključka: ‘To je ta velik slonji vodnik.’

Vodnik Tathāgata

Tako tudi, brahman, se Tathāgata pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprekosljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

Pot meniha

Gospodar ali njegov sin ali nekdo, rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, meni takole: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumeno oblačilo in gre naprej od doma v brezdomstvo.

Ko tako odide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanja živih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno, biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega kar ni dano. Jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva v čistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako je tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijo praznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok na dan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanja in nasilja.

Zadovoljen je z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, da zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima to plemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

Ko gleda objekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko voha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Ko tipa otipljiv predmet s telesom … Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

Postane ta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in ko se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda naprej in gleda vstran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svojo obleko in prenaša svojo zunanjo obleko in posodo; ki deluje premišljeno, ko je, pije, žveči in okuša; ki deluje premišljeno, ko odvaja blato in urin; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je v tišini.

Ko ima agregat plemenite kreposti in plemenite sposobnosti zadržanja čutov in ko ima plemenito pozornost in premišljenost, se zateče v osamljeno počivališče: v gozd, pod drevo, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na pokopališče, v pragozd, na odprt prostor, na kup slame.

Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja po svetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očisti poželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Z opustitvijo toposti in zaspanosti, biva opuščen toposti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce očisti toposti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, biva opuščen nemira, s srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srce očisti dvoma.

Ko je tako odstranil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. To, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’

Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vedenju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen …’

Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vedenju o uničenju vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Je v procesu, da pride do tega zaključka.

Ko on tako ve in vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate. Prav na tej točki je plemeniti učenec prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način. In prav na tej točki, brahman, je prispodoba slonove stopinje končana v podrobnosti.”

Ko je bilo to izrečeno, je brahman Džāṇussoṇī rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnili pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj me gospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

The Middle Discourses

|_A. The First Fifty

|__III. The Chapter of Similes

MN27. Kratko učenje o slonovi stopinji

Translations [29]

English

繁體字

日本語

한국어

Français

Deutsch

Italiano

Español

Català

Português

Русский

Norsk

Srpski

Čeština

Slovenščina

Türkçe

हिंदी

বাংলা

Việt Ngữ

Bahasa Indonesia

සිංහල

ပြန်သွားရန်

ภาษาไทย

पाळिभासा (Pāli)

Reference