Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Na večerje častiti Mahā Koṭṭhita vstal iz samote, odšel do častitegaSāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten indružaben pogovor končan je sedel na stran in rekel častitemuSāriputti:

Modrost

“‘Ta, ki nimoder, ta, ki ni moder’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kajje bilo to rečeno, ‘Ta, ki ni moder’?”

“‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj, zatoje bilo rečeno, ‘Nekdo, ki ni moder.’ In kaj nekdo ne razume modro?Nekdo ne razume modro: ‘Neprijetnost je’, nekdo ne razume modro:‘Neprijetnost ima izvor’, nekdo ne razume modro: ‘Neprijetnost imakonec’, nekdo ne razume modro: ‘To je pot, ki vodi do končanjaneprijetnosti.’ ‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’prijatelj, zato je rečeno, ‘Ta, ki ni moder.’“

Rekoč, “Dobro, prijatelj,” je bil navdušen častiti Mahā Koṭṭhitain se je razveselil v besedah častitega Sāriputte. Nato mu jepostavil naslednje vprašanje:

“‘Ta, ki jemoder, ta, ki je moder,’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kajje bilo rečeno, ‘Ta, ki je moder?”

“‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume’ prijatelj, zato jebilo rečeno, ‘Ta, ki je moder.’ Kaj nekdo modro razume? Nekdo modrorazume: ‘Neprijetnost je’, nekdo modro razume: ‘Neprijetnost imaizvor’, nekdo modro razume: ‘Neprijetnost ima konec’, nekdo modrorazume: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ ‘Nekdomodro razume, nekdo modro razume,’ prijatelj, zato je bilo rečeno,‘Nekdo, ki je moder.’”

Zavest

“‘Zavest,zavest’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno‘zavest’?”

“‘Zaveda se, zaveda se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno‘zavest’. Kaj se zaveda? Zaveda se: ‘Prijetno’, zaveda se:‘Neprijetno’, zaveda se: ‘Niti neprijetno niti prijetno.’ ‘To sezaveda, to se zaveda,’ prijatelj, zato je rečeno ‘zavest’.”

“Modrost inzavest, prijatelj – ali sta ti stanji združljivi ali nistazdružljivi? In ali je mogoče ločiti enega teh stanj od drugega znamenom, da opišemo razliko med njima?”

“Modrost in zavest, prijatelj – ti stanji sta združljivi, nenezdružljivi in ni mogoče ločiti enega teh stanj od drugega znamenom, da se opiše razliko med njima. Kar nekdo modro razume, tospozna in kar nekdo spozna, to modro razume. Zato sta ti stanjipovezani, ne nepovezani in je nemogoče ločiti enega teh stanj oddrugega z namenom, da se opiše razliko med njima.”

“Kaj jerazlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, tema stanjema, kista povezani, ne nepovezani?”

“Razlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, teh stanj, kista povezani, ne nepovezani, je ta: Modrost je potrebno razviti,zavest je potrebno v celoti razumeti.”

Občutek

“‘Občutek,občutek’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno‘občutek?”

“‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno ‘občutek’.Kaj se čuti? Čuti se prijetnost, čuti se neprijetnost, čuti se nitineprijetnost niti prijetnost. ‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zatoje bilo rečeno ‘občutek’.”

Zaznava

“‘Zaznava,zaznava’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno‘zaznava’?”

“‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno‘zaznava’. Kaj se zaznava? Zaznava se modra barva, zaznava serumena barva, zaznava se rdeča barva in zaznava se bela barva.‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno‘zaznava’.”

“Občutek,zaznava in zavest, prijatelj – ali so ta stanja povezana alinepovezana? In ali je mogoče ločiti eno teh stanj od drugih znamenom, da se opiše razlika med njimi?”

“Občutek, zaznava in zavest, prijatelj – ta stanja so povezana,ne ločena in je nemogoče ločiti vsako teh stanj od drugih znamenom, da opišemo razliko med njimi. Kar nekdo občuti, tozaznava, in to kar zaznava, to spoznava. Zato so ta stanjapovezana, ne ločena in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugih znamenom, da se opiše razliko med njimi.”

Spoznano le z umom in namenmodrosti

“Prijatelj, kaj je lahko spoznano s prečiščeno umskozavestjo, ki je osvobojena petih [čutnih] sposobnosti?”

“Prijatelj, s prečiščeno umsko zavestjo, ki je osvobojena petih[čutnih] sposobnosti, se lahko spozna področje neskončnegaprostora, kot: ‘Prostor je neskončen’, se lahko spozna področjeneskončne zavesti, kot: ‘Zavest je neskončna’, se lahko spoznapodročje praznosti, kot: ‘Tam ni ničesar.’”

“Prijatelj, s čim lahko nekdo razume pojav, ki se ga daspoznati?”

“Prijatelj, neko razume pojav, ki se ga da spoznati, z očesommodrosti.”

“Prijatelj, kaj je namen modrosti?”

“Namen modrosti, prijatelj, je direktna vednost, njen namen jepopolno razumevanje, njen namen je opuščanje.”

Pravilni pogled

“Prijatelj, koliko pogojev je za nastajanje pravilnegapogleda?”

“Prijatelj, obstajata dva pogoja za nastajanje pravilnegapogleda: glas drugega in temeljit premislek. To sta dva pogoja zanastajanje pravilnega pogleda.”

“Prijatelj, s koliko dejavniki je podprt pravilni pogled, koima osvoboditev srca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad inkorist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev zmodrostjo kot svoj sad in korist?”

“Prijatelj, pravilni pogled je podprt s petimi dejavniki, ko imaosvoboditev srca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad inkorist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev zmodrostjo za svoj sad in korist. Prijatelj, pravilni pogled jepodprt s krepostjo, učenjem, razpravo, mirnostjo in vpogledom.Pravilni pogled, podprt s temi petimi dejavniki, ima osvoboditevsrca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad in korist, imaosvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev z modrostjo zasvoj sad in korist.”

Ponovno rojstvo

“Prijatelj, koliko je vrst ponovnih rojstev?”

“Obstajajo tri vrste ponovnih rojstev: rojstvo v sfero čutnosti,v snovno in nesnovno sfero.”

“Prijatelj, kako nastane ponovno rojstvo v prihodnosti?”

“Prijatelj, ponovno rojstvo v prihodnosti nastane v bitjih, kiso ovirana z nevednostjo in ovirana z željo.”

“Prijatelj, kako ponovno rojstvo bitij v prihodnosti nenastane?”

“Prijatelj, z izginevanjem nevednosti, s prihodom resničnegaznanja in s prenehanjem želje, ponovno rojstvo v prihodnosti nenastane.”

Prva stopnja zbranosti

“Prijatelj, kaj je prva stopnja zbranosti?”

“Prijatelj, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabihstanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misliin razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena izsamote. To se imenuje prva stopnja zbranosti.”

“Prijatelj, koliko dejavnikov ima prva stopnjazbranosti?”

“Prijatelj, prva stopnja zbranosti ima pet dejavnikov. Ko jemenih vstopil v prvo stopnjo zbranosti, se pojavijo misel,razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje srca. Na taknačin ima prva stopnja zbranosti pet dejavnikov.”

“Prijatelj, koliko dejavnikov je opuščenih v prvi stopnjizbranosti in koliko dejavnikov ima?”

“Prijatelj, v prvi stopnji zbranosti je pet dejavnikov opuščenihin ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo stopnjozbranosti, je bila želja po čutnosti opuščena, zlobnost opuščena,topost in zaspanost opuščena, nemir in zaskrbljenost opuščena indvom opuščen. In tam se pojavijo koristna misel, vztrajnorazmišljanje, navdušenje, prijetnost in poenotenje srca. Tako je vprvi stopnji zbranosti pet dejavnikov opuščenih in stopnjazbranosti ima pet dejavnikov.”

Pet sposobnosti

“Prijatelj, vsako od petih [čutnih] sposobnosti ima ločenopolje, ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, toje, sposobnost oči, sposobnost ušes, sposobnost nosu, sposobnostjezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsakoločeno polje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja inpodročja. Torej, kaj je njihovo zavetje, kaj je to, kar doživljanjihovo polje in področje?”

“Prijatelj, teh pet [čutnih] sposobnosti ima vsako ločeno polje,ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, to je:sposobnost oči, sposobnost ušes, sposobnost nosu, sposobnost jezikain sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki imajo vsako ločenopolje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja in področja inimajo um kot njihovo glavno zavetje in um doživlja njihova polja inpodročja.”

“Prijatelj, glede petih [čutnih] sposobnosti – to je,sposobnosti oči, sposobnosti ušes, sposobnosti nosu, sposobnostijezika in sposobnosti telesa – od česa je odvisno teh pet [čutnih]sposobnosti?”

“Prijatelj, glede teh petih [čutnih] sposobnosti – to je,sposobnosti oči, sposobnosti ušes, sposobnosti nosu, sposobnostijezika in sposobnosti telesa – teh pet sposobnosti je odvisno odživljenja.”

“Prijatelj, od česa je odvisno življenje?”

“Življenje je odvisno od toplote.”

“Prijatelj, od česa je odvisna toplota?”

“Toplota je odvisna od življenja.”

“Samo zdaj, prijatelj, smo razumeli častitega Sāriputto, ki jerekel: ‘Življenje je odvisno od toplote in sedaj smo ga razumeli,ko je rekel: ‘Toplota je odvisna od življenja.’ Kako naj razumemopomen teh stališč?”

“V tem primeru, prijatelj, vam bom povedal prispodobo, kernekateri modri ljudje tukaj razumejo pomen trditve z uporaboprispodobe. Kot gori oljna svetilka, se njen sij vidi v odvisnostiod njenega plamena in njen plamen se vidi v odvisnosti od njenegasija in tako je življenje odvisno od toplote in toplota je odvisnaod življenja.”

Življenjske tvorbe

“Prijatelj, ali so življenjske tvorbe stvari, ki se lahkočutijo ali pa so življenjske tvorbe ena stvar in stvari, ki selahko čutijo, druga?”

“Življenjske tvorbe, prijatelj, niso stvari, ki se lahko čutijo.Če bi življenjske tvorbe bile stvari, ki se lahko čutijo, potemmenih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, ne bi videl,da izhaja iz njih. Ker so življenjske tvorbe ena stvar in stanja,ki se lahko čutijo druga, bi menih, ki je vstopil v prenehanjezaznav in občutkov lahko videl, da izhaja iz njih.”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno, koliko stanj je potemodvrženih, pozabljenih in telo leži brezčutno kakor hlod?”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno treh stanj – življenjskihtvorb, toplote in zavesti – je opuščeno in pozabljeno in ležibrezčutno kakor hlod.”

“Prijatelj, kakšna je razlika med tem, ki je mrtev, ki jezaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v prenehanjezaznavanja in čutenja?”

“Prijatelj, v primeru nekoga, ki je mrtev, ki je zaključil svojčas, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegovebesedne tvorbe ustavile in umirile, njegove umske tvorbe ustavilein umirile, je njegovo življenje izčrpano, je njegova toplotaizginila in so njegove [čutne] sposobnosti popolnoma razpadle. Vprimeru meniha, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja,so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove besednetvorbe ustavile in umirile, njegove umske tvorbe ustavile inumirile, toda življenje ni izčrpano, njegova toplota ni izginila innjegove sposobnosti so postale izjemno jasne. To je razlika mednekom, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki jevstopil v ustavitev.”

Osvoboditev srca

“Prijatelj, koliko pogojev je za dosego niti neprijetne nitiprijetne osvoboditve srca?”

“Prijatelj, štirje pogoji so za dosego niti neprijetne nitiprijetne osvoboditve srca: Z opustitvijo prijetnosti inneprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menihvstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti alineprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. To so štirjepogoji za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditvesrca.”

“Prijatelj, koliko pogojev je za dosego osvoboditve srca brezznamenja?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za dosego osvoboditve srca brezznamenja: Neosredotočenost do vseh znamenj in osredotočenost dobrezznamenjskega elementa. To sta dva pogoja za dosego osvoboditvesrca brez znamenja.”

“Prijatelj, koliko pogojev je za vzdrževanje osvoboditve brezznamenja?”

“Prijatelj, trije pogoji so za vzdrževanje brezznamenjskeosvoboditve srca: Neosredotočenost do vseh znamenj, osredotočenostna brezznamenjski element in predhodna odločenost. To so trijepogoji za vzdrževanje brezznamenjske osvoboditve srca.”

“Prijatelj, koliko pogojev je za izhod iz brezznamenjskeosvoboditve srca?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za izhod iz brezznamenjskeosvoboditve srca: Osredotočenost na vsa znamenja inneosredotočenost na brezznamenjski element. To sta dva pogoja zaizhod iz brezznamenjske osvoboditve srca.”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev srca, osvoboditev srcaskozi ničnost, osvoboditev srca skozi praznost in brezznamenjskaosvoboditev srca: So ta stanja različna po pomenu in različna poimenu, ali pa so eno v pomenu in različno samo po imenu?”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev srca, osvoboditev srca skoziničnost, osvoboditev srca skozi praznost in brezznamenjskaosvoboditev srca: Obstaja način, s katerim so ta stanja različna popomenu in različna po imenu in obstaja način, s katerim sta eno popomenu in različna samo po imenu.

Kakšen,prijatelj, je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu inrazlična po imenu? Menih vztraja z eno četrtino s srcem prežetim zdobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako sčetrto, tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in za vse, kot zase,on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim zdobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brezzlobe. On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim ssočutjem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim ssrečoželjnostjo … On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcemprežetim z mirnodušnostjo, prav tako drugega, prav tako tretjega,prav tako četrtega, tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in tako zavse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta ssrcem prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brezsovraštva, brez zlobe. To se imenuje neizmerna osvoboditevsrca.

In kaj,prijatelj, je osvoboditev srca skozi ničnost? S popolnimobvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tu ninič,’ menih vstopi in vztraja v področju ničnosti. To se imenujeosvoboditev srca skozi ničnost.

In kaj,prijatelj, je osvoboditev srca skozi praznost? Menih gre v gozd alido vznožja drevesa ali v prazno kočo in razmišlja: ‘To je praznosebstva ali tega, kar spada k sebstvu.’ To se imenuje osvoboditevsrca skozi praznost.

In kaj,prijatelj, je brezznamenjska osvoboditev srca? Z nepozornostjo dovseh znamenj, menih vstopi in vztraja v brezznamenjski zbranostisrca. To se imenuje brezznamenjska osvoboditev srca. To je način, skaterim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu.

In kaj,prijatelj, je način, s katerim so ta stanja eno po pomenu inrazlična le po imenu? Poželenje je merilo, sovraštvo je merilo,zabloda je merilo. V menihu čigar vplivi so uničeni, so ta stanjazapuščena, odrezana pri koreninah, napravljena kot palmin štor,odpravljena, da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrstneizmerne osvoboditve srca je neomajna osvoboditev srca najboljša.Ta neomajna osvoboditev srca je brez poželenja, brez sovraštva,brez zablode.

Poželenjeje nekaj, sovraštvo je nekaj, zabloda je nekaj. V menihu, kateregavplivi so uničeni, so ta stanja opuščena, odrezana pri koreninah,napravljena kot palmin štor, odpravljena, da niso več predmetbodočega pojavljanja. Od vseh vrst osvoboditve srca skozi ničnostje neomajna osvoboditev srca najboljša. Ta neomajna osvoboditevsrca je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

Poželenjeje tvorec znamenj, sovraštvo je tvorec znamenj, zabloda je tvorecznamenj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ta stanjaodrezana pri koreninah, napravljena kot palmin štor, odpravljena,da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrstbrezznamenjske osvoboditve srca je neomajna osvoboditev srcanajboljša. Ta neomajna osvoboditev srca je prazna poželenja, praznasovraštva, prazna zablode. To je ta način, s katerim so ta stanjaena po pomenu in različna le po imenu.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Častiti MahāKoṭṭhita je bil zadovoljen in vesel besed častitega Sāriputte.