Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovemgaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice. Laični sledilecVisākha je odšel do nune Dhammadinne, in ko ji je izkazalspoštovanje, je sedel na stran in jo vprašal:

(identiteta)

“Gospa,‘identiteta, identiteta’ je rečeno. Kaj je za Blaženegaidentiteta?”

“Prijatelj Visākha, pet agregatov s predpostavko imenuje Blaženiidentiteta. To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka spredpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb spredpostavko in agregat zavesti s predpostavko. Teh pet agregatov spredpostavko Blaženi imenuje identiteta.”

Rekoč, “Dobro, gospa,” je bil laični sledilec Visākha zadovoljenin vesel besed nune Dhammadinne. Potem je vprašal naslednjevprašanje:

“Gospa,‘izvor identitete, izvor identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženegaizvor identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je želja, ki prinese obnovitev bitnosti,spremlja jo užitek in poželenje in uživanje v tem in onem. To so:želja po čutnosti, želja po bitnosti in želja po nebitnosti. ToBlaženi imenuje izvor identitete.”

“Gospa,‘prenehanje identitete, prenehanje identitete’ je rečeno. Kaj je zaBlaženega prenehanje identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je izginitev brez ostanka in prenehanje,opustitev, odrekanje, nehanje in zavračanje te iste želje. ToBlaženi imenuje prenehanje identitete.”

“Gospa, ‘pot,ki vodi do prenehanja identitete, pot, ki vodi do prenehanjaidentitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega pot, ki vodi doprenehanja identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je samo Plemenita osemčlena pot. To je:pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje,pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost inpravilna zbranost.”

“Gospa, alije predpostavka isto kot je pet agregatov s predpostavko, ali jepredpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko?”

“Prijatelj Visākha, predpostavka ni niti isto kot je petagregatov s predpostavko, niti je predpostavka nekaj ločenega odpetih agregatov s predpostavko. Kakršnakoli želja in poželenje zozirom na pet agregatov s predpostavko je ta predpostavka.”

“Gospa, kakonastane pogled [o obstoju] identitete?”

“Prijatelj Visākha, nepoučen navaden posameznik, ki nimaspoštovanja do plemenitih in je nevešč in nediscipliniran v njihoviDhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešč innediscipliniran v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali kot da jesebstvo od snovi ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvov snovi. On ima občutek za sebstvo ali sebstvo kot da je od občutkaali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. Onima zaznavo za sebstvo ali kot da je sebstvo od zaznave ali kot daje zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. On ima tvorbeza sebstvo ali sebstvo kot da je od tvorb ali kot da so tvorbe vsebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On ima zavest za sebstvoali kot da je sebstvo od zavesti ali kot da je zavest v sebstvu alikot da je sebstvo v zavesti. Tako nastane pogled [o obstoju]identitete.”

“Gospa, kakopogled [o obstoju] identitete ne nastane?”

“Prijatelj Visākha, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštujeplemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, kispoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihoviDhammi, nima snovi za sebstvo ali sebstva kot da je obsedeno odsnovi ali snovi kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo snovi. Onnima občutka za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od občutkaali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. Onnima zaznave za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznaveali kot da je zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. Onnima tvorb za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od tvorb alikot da so tvorbe v sebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On nimazavesti za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zavesti alikot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Na taknačin pogled [o obstoju] identitete ne nastane.”

Plemenita osemčlena pot

“Gospa, kajje Plemenita osemčlena pot?”

“Prijatelj Visākha, to je Plemenita osemčlena pot: pravilenpogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilennačin življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilnazbranost.”

“Gospa, jePlemenita osemčlena pot pogojena ali nepogojena?”

“Prijatelj Visākha, Plemenita osemčlena pot je pogojena.”

“Gospa,ali so trije agregati vključeni v Plemenito osemčleno pot, ali jePlemenita osemčlena pot vključena v tri agregate?”

“Trije agregati niso vključeni v Plemenito osemčleno pot,prijatelj Visākha, toda Plemenita osemčlena pot je vključena v triagregate. Pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen načinživljenja – to je vključeno v agregat kreposti. Pravilni napor,pravilna pozornost in pravilna zbranost – to je vključeno v agregatzbranosti. Pravilni pogled in pravilna misel – to je vključeno vagregat modrosti.”

Zbranost

“Gospa,kaj je zbranost? Kaj je osnova zbranosti? Kaj je sposobnostzbranosti? Kaj je razvoj zbranosti?”

“Poenotenje srca, prijatelj Visākha, je zbranost. Štirje načiniosnovanja pozornosti so znak zbranosti, štiri prave vrsteprizadevanja so pogoj za zbranost, ponavljanje, razvoj in negovanjeteh istih stanj je razvoj zbranosti.”

Tvorbe

“Gospa,koliko tvorb obstaja?”

“Obstajajo tri vrste tvorb, prijatelj Visākha: telesne tvorbe,govorne tvorbe in umske tvorbe.”

“Toda,gospa, kaj je telesna tvorba? Kaj je govorna tvorba? Kaj je umskatvorba?”

“Vdihovanje in izdihovanje, prijatelj Visākha, sta telesnitvorbi, misel in razmišljanje sta govorni tvorbi, zaznava inobčutek sta umski tvorbi.”

“Toda,gospa, zakaj sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi? Zakajsta misel in razmišljanje govorni tvorbi? Zakaj sta zaznava inobčutek umski tvorbi?”

“Prijatelj Visākha, vdihovanje in izdihovanje sta telesni, tosta stanji, povezani s telesom, zato sta vdihovanje in izdihovanjetelesni tvorbi. Najprej nekdo uporabi misel in razmišlja in poznejeto preide v govor, zato sta misel in razmišljanje govorni tvorbi.Zaznava in občutek sta v umu, to sta stanji povezani z umom, zatosta zaznava in občutek umski tvorbi.”

Dosežek prenehanja

“Gospa,kako nastane dosežek prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih doseže prenehanje zaznave inobčutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz bom dosegel prenehanje zaznavein občutka,’ ali ‘Jaz dosegam prenehanje zaznave in občutka,’ ali‘Jaz sem dosegel prenehanje zaznave in občutka’. Njegovo srce jebilo predhodno razvito na takšen način, da ga vodi do tegastanja.”

“Gospa, komenih doseže prenehanje zaznave in občutka, katero stanje najprejugasne v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umskatvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih dosega prenehanje zaznave inobčutka, najprej preneha govorna tvorba, potem telesna tvorba,potem umska tvorba.”

“Gospa,kakšen je izhod iz dosege prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih izide iz dosege prenehanje zaznavein občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz sem izšel iz dosegeprenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz izhajam iz dosegeprenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem izšel iz dosegeprenehanja zaznave in občutka’. Njegovo srce se razvije na takšennačin, da ga vodi do tega stanja.”

“Gospa, komenih izide iz dosege prenehanja zaznave in občutka, katero stanjese prvo pojavi v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umskatvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih izide iz dosege prenehanja zaznavein občutka, se pojavi najprej umska tvorba, potem telesna tvorba,potem govorna tvorba.”

“Gospa, koje menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, koliko vrstdotika se ga dotakne?”

“Prijatelj Visākha, ko je menih izšel iz dosege prenehanjazaznave in občutka, se ga dotaknejo tri vrste dotikov: dotikpraznosti, dotik brezznakovnosti, dotik brezželjnosti.”

“Gospa, koje menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, komu senjegov um nakloni, na kaj se naslanja, k čemu teži?”

“Prijatelj Visākha, ko je menih izšel iz dosege prenehanjazaznave in občutka, se njegov um nakloni samoti, se nasloni nasamoto, teži k samoti.”

Občutek

“Gospa,koliko vrst občutka obstaja?”

“Prijatelj Visākha, obstajajo tri vrste občutka: prijetenobčutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijetenobčutek.”

“Toda,gospa, kaj je prijeten občutek? Kaj je neprijeten občutek? Kaj jeniti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, karkoli se čuti telesno ali umsko kotprijetno in sprejemljivo, je prijeten občutek. Karkoli se telesnoali umsko čuti neprijetno in nesprejemljivo, je to neprijetenobčutek. Karkoli se čuti telesno ali umsko kot niti sprejemljivoniti nesprejemljivo, je to niti neprijeten niti prijetenobčutek.”

“Gospa,kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na prijeten občutek?Kaj je neprijetno in kaj je prijetno z ozirom na neprijetenobčutek? Kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na nitineprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, prijeten občutek je prijeten, ko vztraja inneprijeten, ko se spremeni. Neprijeten občutek je boleč, ko vztrajain prijeten, ko se spremeni. Niti neprijeten niti prijeten občutekje prijeten, ko je tu vednost in neprijeten, ko tu nivednosti.”

Temeljna nagnjenja

“Gospa,katera temeljna nagnjenja podpirajo prijeten občutek? Kateratemeljna nagnjenja podpirajo neprijeten občutek? Katera temeljnanagnjenja podpirajo niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje k poželenju podpiraprijeten občutek. Temeljno nagnjenje k odporu podpira neprijetenobčutek. Temeljno nagnjenje k nevednosti podpira niti neprijetenniti prijeten občutek.”

“Gospa,ali temeljno nagnjenje k poželenju podpira vse prijetne občutke?Ali temeljno nagnjenje k odporu podpira vse neprijetne občutke? Alitemeljno nagnjenje k nevednosti podpira vse niti neprijetne nitiprijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje k poželenju ne podpiravseh prijetnih občutkov. Temeljno nagnjenje k odporu ne podpiravseh neprijetnih občutkov. Temeljno nagnjenje k nevednosti nepodpira vseh niti neprijetnih niti prijetnih občutkov.”

“Gospa,kaj naj bo opuščeno glede na prijeten občutek? Kaj naj bo opuščenoglede na neprijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na nitineprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje poželenja naj bo opuščenoglede prijetnega občutka. Temeljno nagnjenje odpora naj bo opuščenoglede neprijetnega občutka. Temeljno nagnjenje nevednosti naj boopuščeno glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

“Gospa,ali mora biti temeljno nagnjenje poželenja opuščeno glede na vseprijetne občutke? Ali mora biti temeljno nagnjenje odpora opuščenoglede na vse neprijetne občutke? Ali mora biti temeljno nagnjenjenevednosti opuščeno glede na vse niti neprijetne niti prijetneobčutke?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje poželenja ni potrebnoopustiti glede na vse prijetne občutke. Temeljno nagnjenje odporani potrebno opustiti glede na vse neprijetne občutke. Temeljnonagnjenje nevednosti ni potrebno opustiti glede na vse nitineprijetne niti prijetne občutke.

Prijatelj Visākha, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen odslabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjerso misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki starojena iz samote. S tem opusti poželenje, in temeljno nagnjenjepoželenja ne podpira tega.

Menih upošteva: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, vkaterega plemeniti sedaj vstopijo in bivajo?’ V tem, ki takoustvari željo po najvišjih osvoboditvah, nastane neprijetnost s toželjo kot pogojem. S tem opusti odpor, in temeljno nagnjenje odporane podpira tega.

Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjemprejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrtistopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čistomirnodušnostjo in pozornostjo. S tem opusti nevednost, in temeljnonagnjenje nevednosti ne podpira tega.”

Nasprotja

“Gospa,kaj je nasprotje prijetnega občutka?”

“Prijatelj Visākha, neprijeten občutek je nasprotje prijetnegaobčutka.”

“Kaj je nasprotje neprijetnega občutka?”

“Prijeten občutek je nasprotje neprijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnegaobčutka?”

“Nevednost je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnegaobčutka.”

“Kaj je nasprotje nevednosti?”

“Prava vednost je nasprotje nevednosti.”

“Kaj je nasprotje prave vednosti?”

“Osvoboditev je nasprotje prave vednosti.”

“Kaj je nasprotje osvoboditve?”

“Ugasnitev je nasprotje osvoboditve.”

“Gospa, kaj je nasprotje ugasnitve?”

“Prijatelj Visākha, preveč siliš s tem spraševanjem. Ti nisisposoben dojeti omejitev vprašanj. Ker sveto življenje se,prijatelj Visākha, utemelji v ugasnitvi, doseže vrhunec vugasnitvi, konča v ugasnitvi. Če želiš, prijatelj Visākha, pojdi doBlaženega in ga vprašaj o pomenu tega. Kot ti Blaženi razloži, takosi moraš to zapomniti.”

Zaključek

Potem jelaični sledilec Visākha, navdušen in vesel besed nune Dhammadinne,vstal iz svojega sedeža in ko se ji je poklonil, jo je z njegoveleve strani obšel in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, jesedel na stran in mu povedal celoten razgovor, ki ga je imel z nunoDhammadinno. Ko je končal z govorjenjem, mu je Blaženi rekel:

“NunaDhammadinnā je modra, Visākha, nuna Dhammadinnā je zelo modra. Čebi me vprašal o pomenu tega, bi ti ga razložil na isti način, kotti je razložila nuna Dhammadinnā. Takšen je pomen in tako si tomoraš zapomniti.”

To je rekel Blaženi. Laični sledilec Visākha je bil zadovoljenin vesel besed Blaženega.