Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam jenagovoril menihe: “Menihi!”—“Častiti gospod!” so odgovorili.Blaženi je rekel:

“Menihi,menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti srce drugega,naj preišče Tathāgato z namenom, da najde, če je ali ni popolnoprebujen.”

“Častitigospod, naša učenja so ukoreninjena v Blaženem, pojasnjena odBlaženega in imajo Blaženega za svoje zatočišče. Bilo bi dobro, čebi Blaženi pojasnil pomen teh besed. Ko ga bodo menihi slišali odnjega, si bodo zapomnili.”

“Potem poslušajte, menihi, in skrbno pazite, kaj bompovedal.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi jerekel:

“Menihi,menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti srce drugega,naj bi preiskoval Tathāgato z ozirom na dve vrsti stanj, ki jihprepoznamo skozi oči ali skozi ušesa: ‘Ali najdemo v Tathāgatikaterakoli nečista stanja, ki jih prepoznamo skozi oči ali skoziušesa?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih nečistih stanj, ki jihprepoznamo skozi oči ali skozi ušesa, ne najdemo v Tathāgati.’

Ko pride dotega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali je najti v Tathāgatikaterakoli mešana stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’ Koga preiskuje, spozna: ‘Nobenih mešanih stanj, ki jih prepoznamoskozi oči ali skozi ušesa, ne najdemo v Tathāgati.’

Ko pride dotega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali je najti v Tathāgatičista stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’ Ko gapreiskuje, spozna: ‘Čista stanja, ki jih prepoznamo skozi oči aliskozi ušesa, najdemo v Tathāgati.’

Ko pride dotega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti dosegel todobro stanje dolgo časa nazaj ali ga je dosegel pred kratkim?’ Koga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je dosegel to dobro stanje dolgočasa nazaj, ni ga dosegel pred kratkim.’

Ko pride dotega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ta častiti je pridobilugled in dosegel slavo. Ali se nevarnosti [povezane z ugledom inslavo] najdejo v njem?’ Menihi, tako dolgo, dokler menih ne pridobiugleda in doseže slave, nevarnosti [povezanih z ugledom in slavo]ne najdeš v njem. Ko pa pridobi ugled in doseže slavo, tenevarnosti lahko najdeš v njem. Ko ga preiskuje, spozna: ‘Tačastiti je pridobil ugled in dosegel slavo, vendar nevarnosti[povezanih z ugledom in slavo] ni mogoče najti v njem.’

Ko pride dotega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti obvladanbrez strahu in ni obvladan s strahom, in ali se izogiba vdajanju včutnost, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja?’ Ko garaziskuje, spozna: ‘Ta častiti je obvladan brez strahu in niobvladan s strahom, in izogiba se vdajanju v čutnost, ker je brezpoželenja skozi uničenje poželenja.’

Sedaj,menihi, če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Kaj so razlogi častitegain kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Ta častiti je obvladan brezstrahu in ni obvladan s strahom, in se izogiba vdajanju v čutnost,ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja”?’ — bi ta menihupravičeno odgovoril tako: ‘Če ta častiti prebiva v Saṅghi ali živisam, medtem ko se nekateri tam dobro obnašajo in se nekateri slaboobnašajo in nekateri tam učijo skupino, medtem ko se nekateri tukajukvarjajo z materialnimi stvarmi in so nekateri brez madeža okolimaterialnih stvari, ta častiti ne prezira nikogar zaradi tega. Inslišal sem in se naučil iz ust Blaženega: “Obvladan sem brez strahuin nisem obvladan s strahom, in se izogibam vdajanja v čutnost, kersem brez poželenja zaradi uničenja poželenja.”’

“Tathāgato, menihi, naj sprašujejo še naprej: ‘Ali je najti vTathāgati kakršnakoli nečista stanja, prepoznana skozi oči aliskozi ušesa?’ Tathāgata bi odgovoril tako: ‘Nobenega nečistegastanja, prepoznanega skozi oči ali skozi ušesa ni najti vTathāgati.’

Če sevpraša: ‘Ali je najti v Tathāgati kakršnakoli mešana stanja,prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’, bi Tathāgata odgovoriltako: ‘Ni mešanih stanj, ki se prepoznajo skozi oči ali skoziušesa, ki bi jih našli v Tathāgati.’

Če sevpraša: ‘Ali je najti v Tathāgati čista stanja, prepoznana skozioči ali skozi ušesa?’, bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Čista stanja,prepoznana skozi oči ali skozi ušesa se najdejo v Tathāgati. Somoja pot in moje področje, vendar se z njimi ne poistovetim.’

Menihi, dabi učenec slišal Dhammo, se naj obrne na učitelja, ki govori na taknačin. Učitelj ga uči Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, znjenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi insvetlimi nasprotji. Ko učitelj uči Dhammo meniha na ta način, zdirektnim poznavanjem določenega učenja tukaj v tej Dhammi, pridemenih do zaključka o učenjih. On zaupa v učitelja: ‘Blaženi jepopolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅghaprakticira na dober način.’

Če bidrugi vprašali tega meniha: ‘Kateri so razlogi častitega in kaj jenjegov dokaz, ko pravi: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo jeBlaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način”?’— bi tamenih upravičeno odgovoril tako: ‘Tu, prijatelji, sem se obrnil naBlaženega, da slišim Dhammo. Blaženi me je učil Dhammo z njenimizaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišeniminivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko me je Blaženiučil Dhammo na ta način, skozi direktno poznavanje določenegaučenja tukaj in v tej Dhammi, sem prišel do zaključka o učenjih.Zaupal sem učitelju: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo jeBlaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.”’

“Menihi,ko je bilo zaupanje kogarkoli posajeno, ukoreninjeno in utrjeno vTathāgato skozi te razloge, pogoje in fraze pravijo, da je njegovozaupanje podprto z razlogi, ukoreninjeno v viziji, trdno. Nepremaga ga noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra aliBrahmā ali kdorkoli na svetu. Tako, menihi, tukaj je preiskavaTathāgate v skladu z Dhammo in tako je Tathāgata dobro preiskan vskladu z Dhammo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.