Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovemgaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice.

Princ Abhayaje odšel do džainista Nātaputte in ko mu je izkazal spoštovanje, jesedel na stran. Nato mu je džainist Nātaputta rekel:

Preizkus Tathāgate

“Princ, ovrziučenje asketa Gotame in dober glas o tebi se bo razširil zaraditega: ‘Princ Abhaya je ovrgel učenje asketa Gotame, ki je takomočan in mogočen.’”

“Toda, častiti gospod, kako bi ovrgel njegovo učenje?”

“Princ, pojdi do asketa Gotame in mu reci: ‘Častiti gospod, alibi Tathāgata izrekel govor, ki bi bil neugoden in neprijetendrugim?’ Če asket Gotama, ki je tako vprašan, odgovori: ‘Tathāgatabi izrekel govor, ki bi bil neugoden in neprijeten drugim,’ potemmu reci: ‘Potem, častiti gospod, kakšna je razlika med tabo innavadnim posameznikom? Ker navaden posameznik bi prav tako izrekelgovor, ki bi bil neugoden in neprijeten drugim.’ Toda, če asketGotama, ko je tako vprašan, odgovori: ‘Tathāgata ne bi izrekelgovor, ki bi bil neugoden in neprijeten drugim,’ potem mu reci:‘Potem, častiti gospod, zakaj si razglasil o Devadatti: “Devadattaje določen za stanje prikrajšanja, Devadatta je določen za pekel,Devadatta bo ostal [v peklu] vek dolgo, Devadatta je nepopravljiv”?Devadatta je bil jezen in nezadovoljen s tvojim govorom.’ Ko asketuGotami postaviš to dvoumno vprašanje, ga ne bo mogel ali požretiali izpljuniti. Če se železna bodica zatakne v grlu človeka, je tane bo sposoben ali požreti ali izpljuniti. Tako tudi, princ, koasketu Gotami postaviš dvoumno vprašanje, ga ne bo mogel alipožreti ali izpljuniti.”

“Da, častitigospod,” je odgovoril princ Abhaya. Potem je vstal iz svojegasedeža, in ko je izkazal spoštovanje džainistu Nātaputti, ga jeobhodil s svoje desne, ga zapustil in odšel do Blaženega. Ko se jepoklonil Blaženemu, je sedel na stran, pogledal v sonce inpomislil: “Danes je prepozno, da ovržem učenje Blaženega. UčenjeBlaženega bom ovrgel jutri v moji lastni hiši.” Potem je rekelBlaženemu: “Častiti gospod, naj se Blaženi strinja, da s tremidrugimi prejme jutrišnji obrok hrane od mene.” Blaženi je privolilv tišini.

Vedoč, da jeBlaženi privolil, je princ Abhaya vstal iz svojega sedeža in ko muje izkazal spoštovanje, ga je obhodil s svoje desne in odšel. Ko seje noč končala in je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojoskledo in zunanje oblačilo, odšel do hiše princa Abhaye in sedel napripravljen sedež. Princ Abhaya je potem s svojimi lastnimi rokamipostregel in zadovoljil Blaženega z različnimi vrstami dobre hrane.Ko je Blaženi pojedel in odmaknil svoje roke od sklede, je princAbhaya zavzel nižji sedež, sedel nanj ob strani in rekelBlaženemu:

“Častitigospod, ali bi Tathāgata izrekel takšen govor, ki bi bil neugodenin neprijeten drugim?”

“Ne obstaja enostranski odgovor na to vprašanje, princ.”

“Potem, častiti gospod, so džainisti izgubili.”

“Zakaj to praviš, princ: ‘Potem, častiti gospod, so džainistiizgubili?’”

Princ Abhaya je povedal Blaženemu svoj celoten pogovor zdžainistom Nātaputto.

Prispodoba z dojenčkom

Takrat jemlad nežen dojenček ležal naslonjen v naročju princa Abhaye.Blaženi je rekel princu Abhayi: “Kaj misliš, princ? Če bi ta otrokvzel palico ali kamenček v svoja usta, ko ti ali tvoja pestunja nepazita nanj, kaj bi naredil z njim?”

“Častiti gospod, jaz bi mu to vzel iz ust. Če mu tega takoj nebi mogel vzeti iz ust, bi prijel njegovo glavo z mojo levo roko inmu s skrivljenim prstom desne roke vzel to stvar iz ust, četudi bitekla kri. Zakaj je tako? Ker sem milosten do otroka.”

“Tako tudi,princ, takšen govor, za katerega Tathāgata ve, da je neresničen,nepravilen in nekoristen, in je neugoden in neprijeten drugim -takšnega govora Tathāgata ne izgovori.

Takšen govor za katerega Tathāgata ve, da je resničen, pravilentoda nekoristen, in je neugoden in neprijeten drugim - takšnegagovora Tathāgata ne izgovori.

Takšen govor za katerega Tathāgata ve, da je resničen, pravilenin koristen, in je neugoden in neprijeten drugim - Tathāgata poznačas za uporabo takšnega govora.

Takšen govor, za katerega Tathāgata ve, da je neresničen,nepravilen in nekoristen, in je ugoden in prijeten drugim -takšnega govora Tathāgata ne izgovori.

Takšen govor za katerega Tathāgata ve, da je resničen, pravilentoda nekoristen, in je ugoden in prijeten drugim - takšnega govoraTathāgata ne izgovori.

Takšen govor za katerega Tathāgata ve, da je resničen, pravilenin koristen, in je ugoden in prijeten drugim - Tathāgata pozna časza uporabo takšnega govora. Zakaj je tako? Ker je Tathāgatamilosten do bitij.

Prispodoba s kočijo

“Častitigospod, ko učeni plemeniti, učeni brahmani, učeni gospodarji inučeni asketi, po oblikovanju vprašanja potem gredo do Blaženega inmu ga postavijo, je v umu Blaženega že prisotna misel: ‘Če pridejodo mene in me vprašajo tako, bom odgovoril tako’? Ali pa se taodgovor pojavi takoj v Tathāgati?”

“Kar setiče tega, princ, ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovorikakor hočeš. Kaj misliš, princ? Ali imaš znanje o sestavnih delihkočije?”

“Da, častiti gospod, imam.”

“Kaj misliš, princ? Ko ljudje pridejo do tebe in te vprašajo:‘Kakšno je ime tega dela kočije?’ imaš v svojem umu že prisotnomisel: ‘Če pridejo do mene in me vprašajo tako, bom odgovoriltako’? Ali pa se ta odgovor takoj pojavi v tebi?”

“Častiti gospod, jaz sem dobro poznan kot poznavalec sestavnihdelov kočij. Vsi sestavni deli kočije so mi dobro znani. Ta odgovorse bi takoj pojavil v meni.”

“Takotudi, princ, ko učeni plemeniti, učeni brahmani, učeni gospodarjiin učeni asketi, po oblikovanju vprašanja pridejo do Tathāgate inmu ga postavijo, se odgovor takoj pojavi v Tathāgati. Zakaj jetako? Ta element stvari je Tathāgata popolnoma razumel in skozipopolno razumevanje tega, se takoj pojavi odgovor v Tathāgati.”

Ko je biloto rečeno, je princ Abhaya rekel: “Veličastno, častiti gospod!Veličastno, častiti gospod! Blaženi je napravil Dhammo jasno namnogo načinov … Od danes se me naj Blaženi zapomni kot laičnegasledilca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”