Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Takrat jetesar Pañcakanga odšel do častitega Udāyija, in ko mu je izkazalspoštovanje, sedel na stran in ga vprašal:

Tri vrste občutkov

“Častitigospod, koliko vrst občutkov je ugotovil Blaženi?”

“Tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi, gospodar: prijetenobčutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijetenobčutek. Te tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi.”

“Blaženi ni ugotovil treh vrst občutkov, častiti Udāyi. Blaženije ugotovil dve vrsti občutkov: prijeten občutek in neprijetenobčutek. Ta niti prijeten niti neprijeten občutek je Blaženiugotovil kot mirno in vzvišeno vrsto prijetnosti.”

V drugo in v tretje je častiti Udāyi pojasnil svoje stališče inv drugo in v tretje je tesar Pañcakanga pojasnil svoje. ČastitiUdāyi ni mogel prepričati tesarja Pañcakanga, niti ni mogel tesarPañcakanga prepričati častitega Udāyia.

ČastitiᾹnanda je slišal njun pogovor. Odšel je do Blaženega in ko mu jeizkazal spoštovanje, je sedel na stran in mu posredoval ves pogovormed častitim Udāyijom in tesarjem Pañcakango. Ko je končal, jeBlaženi rekel častitemu Ᾱnandi:

“Ᾱnanda, toje bila dejansko prava predstavitev, a tesar Pañcakanga nizadovoljil Udāyia, in je bila dejansko prava predstavitev, a Udāyini zadovoljil tesarja Pañcakange. Jaz sem ugotovil dve vrstiobčutkov v eni predstavitvi, jaz sem ugotovil tri vrste občutkov vše eni predstavitvi, jaz sem ugotovil pet vrst občutkov v še enipredstavitvi, jaz sem ugotovil šest vrst občutkov v še enipredstavitvi, jaz sem ugotovil osemnajst vrst občutkov v še enipredstavitvi, jaz sem ugotovil šestintrideset vrst občutkov v šeeni predstavitvi, jaz sem ugotovil sto osem vrst občutkov v še enipredstavitvi. Tako sem prikazal Dhammo v [različnih]predstavitvah.

Ko sem Dhammo tako prikazal v [različnih] predstavitvah, bi selahko pričakovalo od teh, ki ne priznavajo, ne dovolijo in nesprejmejo kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da botrajalo, da jih bo popeljalo do prepirov, prepirljivosti inzanikanja, zbadajoč eden drugega z besednimi zbadljivkami. Toda,lahko se pričakuje od teh, ki priznavajo, dovolijo in sprejmejo karje dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bodo živeli vslogi, z obojestranskim spoštovanjem, brez izpodbijanja, pomešanikot mleko in voda, gledajoč eden drugega s prijaznimi očmi.

Ᾱnanda,obstaja pet vezi čutnosti. Katerih pet? Objekti, ki se spoznajo zočmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični,povezani z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Zvoki, ki sespoznajo z ušesi … Vonji, ki se spoznajo z nosom … Okusi, ki sespoznajo z jezikom … Otipljivosti, ki se spoznajo s telesom, pokaterih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane zželjo po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnosti.Užitek in radost, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezičutnosti, se imenujeta čutni užitek.

Vrste užitkov

Če bi kdorekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mutega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrstaužitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. Inkaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, popolnoma odmaknjen od čutnosti,ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnjizbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo inprijetnost, ki sta rojena iz samote. To je ta druga vrsta užitka,ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mutega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrstaužitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. Inkaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z umiritvijo misli inrazmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjerje zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranjasamozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Toje ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kotprejšnji užitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, ko izginezadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjerje mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživljaprijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno bivamirnodušen in pozoren.’ To je ta druga vrsta užitka, ki je boljveličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z opustitvijoprijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja inžalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brezprijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo inpozornostjo. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten inbolj vzvišen kot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnimobvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, znepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor jeneskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora.To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišenkot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnimobvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavestje neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti.To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišenkot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnimobvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ninič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. To je ta drugavrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnjiužitek.

Če bi kdorekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnimobvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva v področju nitizaznavanja niti nezaznavanja. To je ta druga vrsta užitka, ki jebolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

Če bi kdorekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mujaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrstaužitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. Inkaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjempodročja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva vprenehanju zaznave in občutkov. To je ta druga vrsta užitka, ki jebolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

Možno je,Ᾱnanda, da popotniki drugih sekt govorijo: ‘Asket Gotama govori oprenehanju zaznave in občutkov in on opisuje to kot užitek. Kaj jeto in kako je to?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako pravijo, bimorali povedati: ‘Prijatelji, Blaženi opiše užitek ne samo ssklicevanjem na prijeten občutek, prijatelji, Tathāgata opiše kotužitek vsako vrsto užitka, kjerkoli in na kakršenkoli način se tanajde.’”

To je bilo tisto, kar je povedal Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bilzadovoljen in vesel besed Blaženega.