Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priSāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Ko je bilčastiti Mālunkyāputta v samoti, mu je na misel prišlo sledeče:“Teh špekulativnih pogledov Blaženi ni razodel, bili so odloženi nastran in jih je zavrnil, namreč: ‘Svet je večen’ in ‘svet nivečen’, ‘svet je omejen’ in ‘svet je neomejen’, ‘duša je ista kottelo’ in ‘duša je ena stvar in telo je druga’, in ‘po smrtiTathāgata obstaja’ in ‘po smrti Tathāgata ne obstaja’ in ‘posmrti Tathāgata obstaja in ne obstaja’ in ‘po smrti Tathāgataniti obstaja niti ne obstaja. Blaženi mi tega ni razodel in tegadejstva ne odobravam in sprejemam, zato bom šel do Blaženega in gavprašal o pomenu tega. Če mi razodene, da ‘svet je večen’… ali ‘posmrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,’ potem bom živelsveto življenje pod njegovim vodstvom. Če mi tega ne razodene,potem bom opustil vadbo in se vrnil v posvetno življenje.”

Špekulativni pogledi

Ko je bilvečer, je častiti Mālunkyāputta prišel iz samote in odšel doBlaženega. Ko se mu je poklonil je sedel na stran in mu rekel:

“Častiti gospod, ko sem bil v samoti, se je v mojem umu pojavilamisel: ‘Obstajajo špekulativni pogledi, ki jih Blaženi ni razodel.… Če mi tega ne razodene, bom opustil vadbo in se vrnil v posvetnoživljenje.’ Če Blaženi ve ‘svet je večen,’ naj mi Blaženi razodene‘svet je večen’. Če Blaženi ve ‘svet ni večen,’ naj mi Blaženirazodene ‘svet ni večen.’ Če Blaženi ne ve ‘svet je večen’ ali‘svet ni večen,’ potem je pošteno do tega, ki ne ve in ne vidi, damu reče: ‘Jaz ne vem in ne vidim.’

Če Blaženi ve ‘svet je končen,’ … ‘svet je neomejen, ’ … ‘dušaje ista kot telo,’ … ‘duša je ena stvar in telo je druga,’ … ‘posmrti Tathāgata obstaja,’ … ’po smrti Tathāgata ne obstaja.’ … ČeBlaženi ve ‘po smrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja,’ naj miBlaženi to razodene. Če Blaženi ve ‘po smrti Tathāgata nitiobstaja niti ne obstaja,’ naj mi Blaženi to razodene. Če Blaženi neve ali ‘po smrti Tathāgata obstaja, kot ne obstaja’ ali ‘po smrtiTathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,’ potem je pošteno dotega, ki ne ve in ne vidi, da mu reče: ‘Jaz ne vem in nevidim.’

“Mālunkyāputta, sem ti kdaj rekel: ‘Pridi, Mālunkyāputta,živi sveto življenje pri meni in jaz ti bom razodel “svet je večen”… ali “po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja”’?”—“Ne,častiti gospod.”—“Ali si mi kdaj rekel: ‘Jaz bom živel svetoživljenje pod Blaženim, in Blaženi mi bo razodel “svet je večen” …,ali “po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja”’?”—“Ne,častiti gospod.”—“Če je to tako, zapeljani mož, kdo si ti in komusi vdan?

Če bikdorkoli rekel: ‘Jaz ne bom živel svetega življenja pod Blaženim,dokler mi Blaženi ne razodene “svet je večen” …, ali “po smrtiTathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,”’ bi to še vedno ostalonerazodeto od Tathāgate in bi medtem ta oseba umrla.Predpostavimo, Mālunkyāputta, da bi bil mož ranjen s puščico, kibi bila na debelo namazana s strupom, in bi njegovi prijatelji intovariši, pripadniki njegovega naroda in sorodniki pripeljalizdravnika, da bi ga pozdravil. Mož bi rekel: ‘Ne dovolim zdravnikuizpuliti puščice, dokler ne izvem, ali je bil mož, ki me je ranilkšatrij, brahman, vaišja ali šudra.’ In on bi rekel: ‘Zdravniku nebom dovolil izpuliti puščice, dokler ne izvem imena in naroda moža,ki me je ranil, … dokler ne izvem, ali je bil mož, ki me je ranil,visok, majhen ali srednje velikosti, … dokler ne izvem, ali je bilmož, ki me je ranil, temen, rjav, ali zlate barve kože, … dokler neizvem, ali mož, ki me je ranil, živi v vasi ali v mestu, … doklerne izvem, ali je bil lok, s katerim sem ranjen dolg ali pa je bilsamostrel, … dokler ne izvem, ali je bila na loku, s katerim semranjen, tetiva iz vlaken trsa, mišice, konoplje ali lubja, … doklerne izvem, ali je bila puščica, ki me je ranila, iz divjega lesa alivzgojenega, … dokler ne izvem, s kakšno vrsto perja je bilaopremljena puščica, ki me je ranila — ali od jastreba, čaplje,sokola, pava ali štorklje, … dokler ne izvem, s kakšno vrsto tetiveje bila povezana puščica, ki me je ranila — ali od vola, bivola,jelena ali opice, … dokler ne izvem, kakšne vrste je bila konicapuščice, ki me je ranila — ali iz žeblja, britve ali zaobljena alibodičasta ali iz zoba živali ali šilaste oblike.’

Vse to temu možu še vedno ne bi bilo znano in medtem bi umrl.Tako tudi, Mālunkyāputta, če bi kdorkoli rekel: ‘Jaz ne bom živelsvetega življenja pri Blaženem, dokler mi Blaženi ne razodene: “Tasvet je večen” … ali “Po smrti Tathāgata niti obstaja niti neobstaja,”’ bi to bilo še vedno nerazodeto od Tathāgate in bi medtem ta oseba umrla.

Mālunkyāputta, če obstaja pogled ‘svet je večen,’ se svetoživljenje ne more živeti, in če obstaja pogled ‘svet ni večen,’ sesveto življenje ne more živeti. Če obstaja pogled ‘svet je večen’ali pogled ‘svet ni večen,’ je tu rojstvo, starost in smrt, žalost,tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska, čigar uničenje razglašamtukaj in sedaj.

Če obstaja pogled ‘svet je končen’ … ‘svet je neskončen’ … ‘dušaje ista kot telo’ … ‘duša je ena stvar in telo druga’ … ‘po smrtiTathāgata obstaja’ … ‘po smrti Tathāgata ne obstaja,’ se svetoživljenje ne more živeti … Če obstaja pogled ‘po smrti Tathāgataobstaja in ne obstaja,’ se sveto življenje ne more živeti, in čeobstaja pogled ‘po smrti Tathāgata niti ne obstaja niti neobstaja,’ se sveto življenje ne more živeti. Če obstaja pogled ‘posmrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja’ ali pogled ‘po smrtiTathāgata niti obstaja niti ne obstaja,’ je tukaj rojstvo starost,smrt, žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska, čigaruničenje razglašam tukaj in sedaj.

Razodeto in nerazodeto

Zato,Mālunkyāputta, zapomni si, kaj sem pustil nerazodetega kotnerazodeto in zapomni si, kaj sem razodel kot razodeto. In kaj sempustil nerazodeto? ‘Svet je večen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Svetni večen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Svet je končen’ — sem pustilnerazodeto. ‘Svet je neskončen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Duša jeista kot telo’ — sem pustil nerazodeto. ‘Duša je ena stvar in teloje druga’ — sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata obstaja’ —sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata ne obstaja’ — sempustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata obstaja in ne obstaja’ —sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata niti obstaja niti neobstaja’ — sem pustil nerazodeto.

Zakaj sempustil to nerazodeto? Ker je to nekoristno, ne pripada k temeljemduhovnega življenja, ne vodi do razočaranja, do razstrastenja, doprenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, doNibbāne. Zato sem to pustil nerazodeto.

In kaj semrazodel? ‘To je neprijetnost’ — sem razodel. ‘To je vzrokneprijetnosti’ — sem razodel. ‘To je prenehanje neprijetnosti’ —sem razodel. ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti’— semrazodel.

Zakaj semto razodel? Ker je koristno, pripada k temeljem svetega življenja,vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, dodirektne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne. Zato sem torazodel.

Zato, Mālunkyāputta, zapomni si, kaj sem pustil nerazodeto kotnerazodeto in zapomni si kaj sem razodel kot razodeto.”

To je tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Mālunkyāputta jebil zadovoljen in vesel besed Blaženega.