Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželiAnguttarāpancev, kjer je stalo njihovo mesto, imenovano Ᾱpaṇa.

Ko je bilojutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo posodo in zunanjeoblačilo in odšel v Ᾱpaṇo po miloščino. Ko je hodil po miloščino vᾹpaṇi in se vrnil s svoje poti, je po svojem obroku hrane odšel donekega gozdička, da bi tam preživel dan. Ko je prišel v gozdiček jesedel k vznožju drevesa.

Ko je bilojutro, se je častiti Udāyi oblekel, vzel svojo posodo in zunanjeoblačilo in tudi on odšel v Ᾱpaṇo po miloščino. Ko je hodil pomiloščino v Ᾱpaṇi in se vrnil s svoje poti, je po svojem obrokuhrane odšel do istega gozdička, da bi tam preživel dan. Ko jeprišel v gozdiček je sedel k vznožju drevesa.

Ko je bilUdāyi v samoti, se je v njegovem umu pojavila naslednja misel:“Koliko neprijetnih stanj nam je Blaženi prihranil! Kolikoprijetnih stanj nam je Blaženi priskrbel! Koliko slabih stanj namje Blaženi prihranil! Koliko dobrih stanj nam je Blaženipriskrbel!”

Ko je bilvečer, je častiti Udāyi prišel iz samote, odšel do Blaženega in komu je izkazal spoštovanje, je sedel na stran in mu rekel:

Prehranjevanje izven pravega časa

“Častitigospod, ko sem bil v samoti, se je v mojem umu pojavila naslednjamisel: ‘Koliko neprijetnih stanj nam je Blaženi prihranil! … Kolikodobrih stanj nam je Blaženi priskrbel!’ Častiti gospod, prej smojedli zvečer, zjutraj in čez dan, izven pravega časa. Potem je obneki priliki Blaženi nagovoril menihe: ‘Menihi, prosim opustite toprehranjevanje izven pravega časa.’ Častiti gospod, bil semvznemirjen in žalosten, misleč: ‘Zvesti gospodarji nam dajo dobrohrano različnih vrst med dnevom, izven pravega časa, vendar nam jeBlaženi rekel, da to opustimo, Vzvišeni nam je rekel, da se temuodrečemo.’ Zaradi naše ljubezni in spoštovanja do Blaženega inzaradi sramu in strahu pred napačnim delovanjem, smo opustilidnevni obrok izven pravega časa.

Potem smo jedli samo zvečer in zjutraj. Ob neki priložnosti, jeBlaženi nagovoril menihe: ‘Menihi, prosim opustite ta nočni obrokhrane, ki je zunaj pravega časa.’ Častiti gospod, bil semvznemirjen in žalosten, misleč: ‘Blaženi nam pravi, da opustimobolj razkošnega od teh dveh naših obrokov, Vzvišeni nam je rekel,da ga opustimo.’ Enkrat, častiti gospod, je neki moški dobil nekajjuhe čez dan in je rekel: ‘Dajte to na stran in vsi skupaj jo bomopojedli zvečer.’ [Skoraj] vsa priprava obroka hrane poteka ponoči,malo podnevi. Zaradi naše ljubezni in spoštovanja do Blaženega inzaradi sramu in strahu pred napačnim delovanjem, smo opustili tanočni obrok, ki je bil izven pravega časa.

Zgodilo se je, častiti gospod, da so menihi, ki so pešačili zamiloščino v trdi temi noči, zašli v močvirje, padli v greznico,stopili v trnov grm in padli preko speče krave. Srečali sonasilneže, ki so že storili zločin in te, ki so ga nameravali, inspolno so jih zapeljevale ženske. Enkrat, častiti gospod, sempešačil po miloščino v gosti, temi noči. Ženska, ki je pomivalaposodo, me je videla ob blisku strele in je zakričala v grozi:‘Usmiljenje, hudič je prišel pome!’ Rekel sem ji: ‘Sestra, jaznisem hudič, jaz sem menih, ki čaka na miloščino.’ - Potem simenih, katerega mati je umrla in katerega oče je umrl! Bolje,menih, da si svoj trebuh odpreš z ostrim mesarskim nožem, kakor dase klatiš po miloščino za svoj trebuh v gosti, temni noči!’ Častitigospod, ko sem se spomnil tega, sem pomislil: ‘Koliko neprijetnihstanj nam je Blaženi prihranil! Koliko prijetnih stanj nam jeBlaženi priskrbel! Koliko slabih stanj nam je Blaženi prihranil!Koliko dobrih stanj nam je Blaženi priskrbel!’“

Opuščanje

“Prav tako,Udāyi, tukaj obstajajo nekateri zapeljani ljudje, ki ko jim rečem‘Opustite to,’ pravijo: ‘Kaj, takšno malenkost, takšno majhnostvar, kot je ta? ‘Ta asket je veliko preveč zahteven!’ In oni tegane opustijo in kažejo nevljudnost do mene, kakor tudi proti temmenihom, ki si želijo vadbe. Za njih ta stvar postane močna,krepka, žilava, vitalna ovijalka in debel jarem.

Predpostavimo, Udāyi, da je bila prepelica zvezana z razpadloovijalko in bi zato pričakovala poškodbo, ujetost ali smrt. Sedajpredpostavimo, da bi nekdo rekel: ‘Razpadla ovijalka, s katero jeta prepelica zvezana in zato pričakuje poškodbo, ujetost ali smrt,je za njo šibka, slaba ovijalka brez vitalnosti.’ Ali bi on govorilpravilno?”

“Ne, častiti gospod. Za to prepelico je razpadla ovijalka, skatero je zvezana in zato pričakuje poškodbo, ujetost ali smrt,močna, krepka, žilava, vitalna ovijalka in debel jarem.”

“Tako tudi, Udāyi, tukaj obstajajo določeni zapeljani ljudje, kiko jim rečem ‘Opustite to’ … ne opustijo tistega in kažejonevljudnost do mene, kakor tudi do teh menihov, ki si želijo vadbe.Za njih ta stvar postane močna, krepka, žilava, vitalna ovijalka indebel jarem.

Udāyi, tukajobstajajo določeni ljudje v narodu, ki ko jim rečem ‘Opustite to,’rečejo: ‘Kaj, takšno malenkost, takšno majhno stvar kot je ta, najopustimo. Blaženi nam je rekel, naj jo opustimo, Vzvišeni nam jerekel, da se ji odpovemo.’ In oni to opustijo in ne kažejonevljudnosti do mene, kakor tudi ne do teh menihov, ki si želijovadbe. Ko so to opustili, živijo v miru, zadovoljno, umirjeno,preživljajo se z darovi drugih, imajo srce [tako odmaknjeno] kotdivji jelen. Za njih ta ovijalka postane slabotna, šibka, gnijočaovijalka brez vitalnosti.

Predpostavimo, Udāyi, kraljevega slona z okli dolgimi kotojnica kočije, popolnoma odraslega po postavi, visokoraslega innavajenega na bojevanje, da je zvezan z močnimi usnjenimi jermeni,vendar lahko z enostavnim majhnim obračanjem svojega telesa prekinein pretrga jermene in potem gre kamorkoli hoče. Sedajpredpostavimo, da je nekdo rekel: ‘Močni usnjeni jermeni s katerimije ta kraljevi slon zvezan … je za njega močna, krepka, žilava,vitalna ovijalka in debel jarem.’ Ali bi on govoril pravilno?”

“Ne, častiti gospod. Močni usnjeni jermeni, s katerimi je takraljevi slon zvezan, ki jih z enostavnim majhnim obračanjemsvojega telesa lahko prekine in pretrga in potem gre kamorkolihoče, je za njega slabotna, šibka, gnijoča ovijalka brezvitalnosti.”

“Tako tudi, Udāyi, tukaj obstajajo nekateri ljudje v narodu, kiko jim rečem ‘Opusti to’ … to opustijo in ne kažejo nevljudnosti domene, kakor tudi ne do teh menihov, ki si želijo vadbe. Ko so toopustili, živijo v miru, zadovoljno, umirjeno, preživljajo se zdarovi drugih, imajo srce [tako odmaknjeno] kot divji jelen. Zanjih ta stvar postane slabotna, šibka, gnijoča ovijalka brezvitalnosti.

Predpostavimo, Udāyi, revnega moža, brez denarja, brezsredstev, obubožanega, ki je imel razpadajočo kolibo, odprto zavrane, ne najboljše vrste, in razpadajočo posteljo iz protja, nenajboljše vrste, in nekaj žita in bučnih semen v loncu, nenajboljše vrste, in ženo podobno čarovnici, ne najboljše vrste. Onmorda vidi sedečega meniha v samostanskem parku v senci drevesa, kiima roke in noge dobro umite, ko je pojedel slasten obrok in sesedaj posveča višjemu srcu. On lahko pomisli: ‘Kako prijeten jeasketizem! Kako zdrav je asketizem! Ko bi si le lahko obril svojelase in brado, si nadel rumena oblačila in odšel naprej od doma vbrezdomstvo!’ Vendar ni sposoben opustiti svoje edine razpadajočekolibe odprte za vrane, ne najboljše vrste, in razpadajoče posteljeiz protja, ne najboljše vrste, in svojega žita in bučnih semen vloncu, ne najboljše vrste, in svoje žene podobne čarovnici, nenajboljše vrste, ni si sposoben obriti las in brade, si nadetirumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo. Sedaj,predpostavimo, da je nekdo rekel: ‘Ovijalke, s katerimi je ta možzvezan, da ne more opustiti svoje edine razpadajoče kolibe … insvoje žene podobne čarovnici, ne najboljše vrste, in si obriti lasin brade, si nadeti rumena oblačila in iti naprej od domačegaživljenja v brezdomstvo – za njega so to slabotne, šibke, gnijočeovijalke brez vitalnosti.’ Ali bi on govoril pravilno?”

“Ne, častiti gospod. Te ovijalke, s katerimi je ta mož zvezan,da ne more opustiti svoje edine razpadajoče kolibe … in svoje ženepodobne čarovnici, ne najboljše vrste, in si obriti las in brade,si nadeti rumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo – zanjega so to močne, krepke, žilave, vitalne ovijalke in debeljarem.”

“Tako tudi, Udāyi, tukaj obstajajo določeni zapeljani ljudje, kiko jim rečem ‘Opustite to’ … ne opustijo tega in kažejo nevljudnostdo mene, kakor tudi do teh menihov, ki si želijo vadbe. Za njih tastvar postane močna, krepka, žilava, vitalna ovijalka in debeljarem.

Predpostavimo, Udāyi, da je bil bogat gospodar aligospodarjev sin, z velikim bogastvom in premoženjem, z velikimštevilom zlatih palic, velikim številom kašč, velikim številompolj, veliko količino zemlje, velikim številom žena in velikimštevilom moških in ženskih sužnjev. On morda vidi sedečega meniha vsamostanskem parku v senci drevesa, ki ima roke in noge dobro umitepotem, ko je pojedel slasten obrok, in se sedaj posveča višjemusrcu. On lahko pomisli: ‘Kako prijeten je asketizem! Kako zdrav jeasketizem! Ko bi si samo lahko obril svoje lase in brado, si nadelrumena oblačila in odšel naprej od doma v brezdomstvo!’ In on jesposoben opustiti veliko število svojih zlatih palic, velikoštevilo svojih kašč, veliko število svojih polj, veliko količinosvoje zemlje, veliko število svojih žena, in veliko število svojihmoških in ženskih sužnjev, on je sposoben obriti svoje lase inbrado, si nadeti rumena oblačila in oditi naprej od doma vbrezdomstvo. Predpostavimo, da je nekdo rekel: ‘Ovijalke, skaterimi je ta gospodar ali gospodarjev sin zvezan, da je lahkoopustil veliko število svojih zlatih palic … veliko število svojihmoških in ženskih sužnjev, in je obril svoje lase in brado, sinadel rumena oblačila in odšel naprej od doma v brezdomstvo – zanjega so to močne, krepke, žilave, vitalne ovijalke.’ Ali bi ongovoril pravilno?”

“Ne, častiti gospod. Ovijalke s katerimi je ta gospodar aligospodarjev sin zvezan, da lahko opusti veliko število svojihzlatih palic … veliko število svojih moških in ženskih sužnjev, inje obril svoje lase in brado, si nadel rumena oblačila in šelnaprej od doma v brezdomstvo – za njega so to slabotne, šibke,gnijoče ovijalke brez vitalnosti.

Prav tako, Udāyi, obstajajo določeni ljudje v narodu, ki ko jimrečem ‘Opusti to’ … to opustijo in ne pokažejo nevljudnosti do meneali do teh menihov, ki želijo vaditi. Ko so to opustili, živijo vmiru, zadovoljno, umirjeno, preživljajo se z darovi drugih, imajosrce [tako odmaknjeno] kot divji jelen. Za njih ta stvar postaneslabotna, šibka, gnijoča ovijalka brez vitalnosti.

Štiri vrste posameznikov

Udāyi, vsvetu obstajajo štiri vrste posameznikov. Katere štiri?

Udāyi, nekposameznik prakticira pot odstranitve osnov za ponovno rojstvo,zavrnitve osnov za ponovno rojstvo. Ko prakticira pot, ga oblegajospomini in namere, ki so povezane z osnovami za ponovno rojstvo. Onjih dopušča, on jih ne opušča, jih ne odstrani, jih ne odpravi inne zanika. Takšnega posameznika imenujem oviranega, ne neoviranega.Zakaj je tako? Ker poznam določeno razliko v sposobnostih v temposamezniku.

Udāyi, nekposameznik prakticira pot odstranitve osnov za ponovno rojstvo,zavrnitve osnov za ponovno rojstvo. Ko prakticira pot, ga oblegajospomini in namere, ki so povezane z osnovami za ponovno rojstvo. Onjih ne dopušča, on jih opušča, jih odstrani, jih odpravi in zanika.Tudi takšnega posameznika imenujem oviranega, ne neoviranega. Zakajje tako? Ker poznam določeno razliko v sposobnostih v temposamezniku.

Udāyi, nekposameznik prakticira pot odstranitve osnov za ponovno rojstvo,zavrnitve osnov za ponovno rojstvo. Ko prakticira pot, ga sedaj inpotem, skozi presledke umanjkanja pozornosti oblegajo spomini innamere, ki so povezane z osnovami za ponovno rojstvo. Njegovapozornost je lahko počasna v nastajanju, toda spomine in namerehitro opusti, jih odstrani, jih odpravi in jih zanika. Prav tako,kot če bi mož pustil, da padejo dve ali tri kaplje vode na vročoželezno ploščo, ki se je segrevala cel dan, in je padanje vodnihkapljic lahko počasno, vendar bodo kapljice hitro izhlapele inizginile. Tako tudi, nek posameznik prakticira pot … Njegovapozornost je lahko počasna v nastajanju, toda spomine in namerehitro opusti, jih odstrani, jih odpravi in jih zanika. Tuditakšnega posameznika imenujem oviranega, ne neoviranega. Zakaj jetako? Ker poznam določeno razliko v sposobnostih v temposamezniku.

Udāyi, nekposameznik, ko razume, da so osnove za ponovno rojstvo izvorneprijetnosti, se znebi osnov za ponovno rojstvo in je osvobojen zuničenjem osnov za ponovno rojstvo. Takšnega posameznika imenujemneoviranega, ne oviranega. Zakaj je tako? Ker poznam določenorazliko v sposobnostih v tem posamezniku.

Pet vezi čutnosti

Obstaja,Udāyi, pet vezi čutnosti. Katerih pet? Objekti razločeni z očmi, pokaterih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezane sčutno željo in izzivajo poželenje. Zvoki razločeni z ušesi … Vonjirazločeni z nosom … Okusi razločeni z jezikom … Otipljivostirazločene s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne insimpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. To je petvezi čutnosti.

Sedaj,Udāyi, užitek in veselje, ki se pojavita v odvisnosti od teh petihvezi čutnosti, se imenuje čutni užitek – umazan užitek, grobužitek, nizkoten užitek. Pravim, da te vrste zadovoljstva ne bismeli zasledovati, ne bi smeli razvijati, ne bi smeli gojiti, ampakbi se ga morali bati.

Udāyi,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menihvstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Z umiritvijo misli inrazmišljanja, on vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Koizgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Zopustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrtistopnji zbranosti …

To seimenuje blaženost odpovedi, blaženost samote, blaženost miru,blaženost prebujenja. Pravim, da bi bilo to vrsto užitka trebazasledovati, da bi ga morali razvijati, da bi ga morali gojiti, dase ga ne bi smeli bati.

Udāyi,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menihvstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Sedaj to, jaz pravim,pripada vznemirjenosti. In kaj v tem pogledu pripadavznemirjenosti? Misel in razmišljanje, ki nista prenehala v njem,to je tisto, kar pripada vznemirjenosti.

Udāyi, zumiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugistopnji zbranosti … Sedaj to, jaz pravim, tudi pripadavznemirjenosti. In kaj v tem pogledu pripada vznemirjenosti?Zadovoljstvo in užitek, ki nista prenehala v njem, to je tisto, karpripada vznemirjenosti.

Udāyi, koizgine zadovoljstvo … menih vstopi in biva v tretji stopnjizbranosti … Sedaj to, jaz pravim, prav tako pripada vznemirjenosti.In kaj v tem pogledu pripada vznemirjenosti? Mirnodušnost inprijetnost, ki nista prenehala v njem, to je tisto, kar pripadavznemirjenosti.

Udāyi, zopustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … menih vstopi in biva včetrti stopnji zbranosti … Sedaj to, jaz pravim, pripadavznemirjenosti.

Opusti, obvladaj

Udāyi,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menihvstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … To, jaz pravim, nidovolj. Opusti jo, jaz pravim, obvladaj jo, jaz pravim. In kaj joobvlada?

Udāyi, zumiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugistopnji zbranosti … To obvlada. Toda tudi to, jaz pravim, nidovolj. Opusti jo, jaz pravim, obvladaj jo, jaz pravim. In kaj joobvlada?

Udāyi, koizgine zadovoljstvo … menih vstopi in biva v tretji stopnjizbranosti … To obvlada. Toda tudi to, jaz pravim, ni dovolj. Opustijo, jaz pravim, obvladaj jo, jaz pravim. In kaj jo obvlada?

Udāyi, zopustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … menih vstopi in biva včetrti stopnji zbranosti … To obvlada. Toda tudi to, jaz pravim, nidovolj. Opusti jo, jaz pravim, obvladaj jo, jaz pravim. In kaj joobvlada?

Udāyi, spopolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnihvplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnegaprostora. To obvlada. Toda tudi to, jaz pravim, ni dovolj. Opustiga, jaz pravim, obvladaj ga, jaz pravim. In kaj ga obvlada?

Udāyi, spopolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se,da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončnezavesti. To obvlada. Toda tudi to, jaz pravim, ni dovolj. Opustiga, jaz pravim, obvladaj ga, jaz pravim. In kaj ga obvlada?.

Udāyi, spopolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da‘tam ni nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. To obvlada.Toda tudi to, jaz pravim, ni dovolj. Opusti ga, jaz pravim,obvladaj ga, jaz pravim. In kaj ga obvlada?

Udāyi, spopolnim obvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva vpodročju niti zaznavanja niti nezaznavanja. To obvlada. Toda tudito, jaz pravim, ni dovolj. Opusti ga, jaz pravim, obvladaj ga, jazpravim. In kaj ga obvlada?

Udāyi, spopolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja,menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. Toobvlada. Tako jaz govorim o opuščanju celo področja niti zaznavanjaniti nezaznavanja. Ali vidiš, Udāyi, katero oviro, majhno aliveliko, o katere opuščanju ne govorim?”

“Ne, častiti gospod.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Udāyi je bilzadovoljen in vesel besed Blaženega.