Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželiKuru, blizu mesta Kurujcev, imenovanem Kammāsadhamma, na ležišču izsušene trave v sobi z obrednim ognjem brahmana, ki je pripadalbhāradvādžskemu rodu.

Ko je bilojutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo posodo in zunanjeoblačilo in odšel v Kammāsadhammo po miloščino. Ko je hodil pomiloščino v Kammāsadhammi in se vrnil s poti, je po svojem obrokuodšel do nekega gozdička. Ko je prišel v gozdiček je sedel kvznožje drevesa, da bi tam prebil dan.

PopotnikMāgandiya, ki je hodil in se sprehajal, je odšel do sobe z obrednimognjem brahmana, ki je pripadal bhāradvādžskemu rodu. Tam je videlpripravljeno ležišče iz sušene trave in je vprašal brahmana: “Zakoga je pripravljen ta pogrinjek iz sušene trave v sobi z obrednimognjem gospoda iz bhāradvādžskega rodu? Izgleda kot posteljaasketa.”

“GospodMāgandiya, tam je asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej izsakyanskega rodu. Sedaj, razširilo se je dobro poročilo o gospoduGotami glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popolnv pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti,učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Ta postelja je bilapripravljena za tega gospoda Gotamo.”

Uničevalec rasti

“Resnično,gospod Bhāradvādža, to je slab pogled, ko vidimo posteljo tegauničevalca rasti, gospoda Gotame.”

“Pazi kaj govoriš, Māgandiya, pazi kaj govoriš! Mnogo učenihplemenitih, učenih brahmanov, učenih gospodarjev in učenih asketovima popolno zaupanje v gospoda Gotamo in on jih je vodil naplemeniti pravi način, v Dhammi, ki je dobra.”

“Gospod Bhāradvādža, četudi bi videli gospoda Gotamo iz oči voči, bi mu rekli v obraz: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakajje tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Če gospod Māgandiya nima nič proti, naj to povem gospoduGotami?”

“Naj bo gospod Bhāradvādža pomirjen. Povej mu, kar sem pravkarrekel.”

Medtem je ssposobnostjo božanskega ušesa, ki je prečiščeno in presegačloveškega, Blaženi slišal pogovor med brahmanom iz bhāradvādžskegarodu in popotnikom Māgandiyo. Ko je bil večer, je Blaženi prišel izsamote, odšel do brahmanove sobe z obrednim ognjem in sedel napripravljeno ležišče iz sušene trave. Potem je brahman izbhāradvādžskega rodu odšel do Blaženega in izmenjal z njimpozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedelna stran. Blaženi ga je vprašal: “Bhāradvādža, ali si imel kakšenrazgovor s popotnikom Māgandiyo o tem ležišču iz sušene trave?”

Ko je bilo to rečeno, je brahman, prestrašen in z lasmi pokonci,odgovoril: “Hoteli smo povedati gospodu Gotami o tej isti stvari,ampak gospod Gotama nas je prehitel.”

Ta pogovormed Blaženim in brahmanom iz bhāradvādžskega rodu je ostalnedokončan, ker je popotnik Māgandiya, ki je hodil in se sprehajal,prišel do brahmanove sobe z obrednim ognjem in se srečal zBlaženim. Izmenjal je pozdrave z Blaženim in ko je bil ta vljudenin prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi mu jerekel:

“Māgandiya,oči uživajo v objektih, se veselijo v objektih, se navdušujejo vobjektih. To je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržalin on uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, dasi rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, gospod Gotama, da sem rekel: ‘AsketGotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo vnaših spisih.”

“Ušesa uživajo v zvokih … Nos uživa v vonjih … Jezik uživa vokusih … Telo uživa v otipljivostih … Um uživa v pojavih, se veseliv pojavih, se navdušuje v pojavih. To je Tathāgata ukrotil,obvaroval, zaščitil in zadržal in on uči Dhammo za njihovozadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Asket Gotama jeuničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, gospod Gotama, da sem rekel: ‘AsketGotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo vnaših spisih.”

Čutnost

“Kaj misliš,Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v objektih, ki so prepoznaniz očmi, po kateri se želi, hrepeni, so prijetni in simpatični,povezani z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Kasneje, ko jerazumel, kot dejansko je, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost inizhod v primeru vidnega objekta, morda opusti želje po objektih,odstrani vročico po objektih in biva brez žeje, s srcem notranje vmiru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, gospod Gotama.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v zvokih, kiso prepoznani z ušesi … v vonjih prepoznanih z nosom … v okusihprepoznanih z jezikom … v otipljivostih prepoznanimi s telesom, pokaterih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane sčutno željo in izzivajo poželenje. Kasneje, ko je razumel kotdejansko je izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod vprimeru otipljivosti, morda opusti želje po otipljivosti, odstranivročico po otipljivosti in biva brez žeje, s srcem notranje v miru.Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, gospod Gotama.”

“Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival, opremljen inoskrbljen s petimi vezmi čutnosti: z objekti prepoznanimi z očmi …z zvoki prepoznanimi z ušesi … z vonji prepoznanimi z nosom … zokusi prepoznanimi z jezikom … z otipljivostmi prepoznanimi stelesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične,povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Imel sem tripalače: eno za deževno obdobje, eno za zimo in eno za poletje.Živel sem v palači za deževno obdobje štiri mesece deževnegaobdobja, užival z glasbeniki, ki so bile vse ženske in nisem šel vspodnjo palačo.

Kasneje, ko sem razumel, kot dejansko so, izvor, izginotje,potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnosti, sem opustil željepo čutnosti, odstranil vročico po čutnosti in bival brez žeje, ssrcem notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso prostapoželenja po čutnosti, bitja, ki so jih pogoltnile želje počutnosti, ki gorijo v vročici po čutnosti, se vdajajo v čutnost injim ne zavidam, niti se ne radostim v tem pogledu. Zakaj je tako?Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnosti, neodvisna odslabih stanj, ki presega celo božansko blaženost. Ker se veselim vtem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tempogledu.

Predpostavi, Māgandiya, da je gospodar ali gospodarjev sin,bogat, z velikim bogastvom in premoženjem, in opremljen inoskrbljen s petimi vezmi čutnosti, in morda uživa v objektihprepoznanih z očmi … v zvokih prepoznanih z ušesi … v vonjihprepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … votipljivostih prepoznanih s telesom, po katerih se želi, sehrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti inizzivajo poželenje. Ker se obnaša dobro v telesu, govoru in umu, seob razpadu telesa, po smrti, morda ponovno pojavi na dobrem mestu,v nebeškem svetu v spremstvu božanstev Triintridesetih. In tam,obkrožen s skupino nimf v gozdičku Nandana, bi užival opremljen inoskrbljen s petimi vezmi božanske čutnosti. Predpostavimo, da jevidel gospodarja ali gospodarjevega sina, kako je užival opremljenin oskrbljen s petimi vezmi [človeške] čutnosti. Kaj misliš,Māgandiya? Bi to mlado božanstvo, obkroženo s skupino nimf vgozdičku Nandana, ki uživa opremljeno in oskrbljeno s petimi vezmibožanske čutnosti, zavidalo gospodarju ali gospodarjevemu sinu zapet vezi človeške čutnosti ali bi se vrnilo k človeškemu čutnemuužitku?”

“Ne, gospod Gotama. Le kako ne? Ker so nebeški čutni užitki boljodlični in prefinjeni kot so človeški čutni užitki.”

“Takotudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival opremljen inoskrbljen s petimi vezmi čutnosti: z objekti prepoznanimi z očmi …z otipljivostmi prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, sehrepeni, so prijetne in simpatične, povezano s čutno željo inizzivajo poželenje. Kasneje, ko sem razumel kot dejansko so izvor,izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnosti, semopustil želje po čutnosti, odstranil vročico po čutnosti in bivalbrez žeje, s srcem notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki nisoosvobojena poželenja po čutnosti, ampak jih pogoltne poželenje počutnosti, gorijo z vročico po čutnosti, se vdajajo v čutnost in jimne zavidam, niti se ne veselim v tem pogledu. Zakaj je tako? Kerobstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnosti, neodvisna odslabih stanj, ki presega božansko blaženost. Ker se veselim v tem,ne zavidam temu kar je manjvredno, niti se ne veselim v tempogledu.

Prispodobe o gobavcu

Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojihudih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal ssvojim nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem binjegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljnisorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik binapravil zanj zdravilo, in z uporabo tega zdravila se bi možpozdravil gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen,gospod sebe, sposoben, da gre kamor želi. Potem lahko zagledadrugega gobavca z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih odčrvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti inizžgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Kaj misliš, Māgandiya?Bo ta mož zavidal temu gobavcu njegovo jamo z gorečim ogljem alinjegovo uporabo zdravil?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj je tako? Ko je bolezen, se moranarediti zdravilo in ko ni bolezni, ni treba nareditizdravila.”

“Takotudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma … (kot v §12) … Ker seveselim v tem, ne zavidam temu kar je manjvredno, niti se neveselim v tem pogledu.

Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojihudih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal ssvojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potembi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljnisorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik binapravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi možpozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen,neodvisen, svoj gospod, sposoben, da gre kamor hoče. Potem bi gadva močna moža zgrabila z obema rokama in ga povlekla protigorečemu oglju v jami. Kaj misliš, Māgandiya? Ali bi ta mož zasukalsvoje telo v to ali ono smer?”

“Da, gospod Gotama. Zakaj je tako? Ker je ta ogenj resničnoboleč na dotik, vroč in žgoč.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Je samo sedaj, da je ta ogenj boleč nadotik, vroč in žgoč, ali je bil tudi prej ta ogenj boleč na dotik,vroč in žgoč?”

“Gospod Gotama, ta ogenj je sedaj boleč na dotik, vroč in žgočin tudi prej je bil boleč na dotik, vroč in žgoč. Ko je bil ta možgobav, z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, skrastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti, so bilenjegove sposobnosti oslabljene. Čeprav je bil ogenj dejansko bolečna dotik, ga je on zmotno dojemal kot prijetnega.”

“Takotudi, Māgandiya, v preteklosti so bili čutni užitki boleči nadotik, vroči in žgoči. V prihodnosti bodo čutni užitki boleči nadotik, vroči in žgoči. Sedaj so čutni užitki boleči na dotik, vročiin žgoči. Toda ta bitja, ki niso osvobojena poželenja po čutnosti,bitja, ki so jih pogoltnile želje po čutnosti, ki gorijo v vročicipo čutnosti, imajo sposobnosti, ki so oslabljene. Čeprav so čutniužitki dejansko boleči na dotik, pridobi napačno dojemanje o njih,kot da so prijetni.

Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojihudih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal ssvojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Bolj kopraska kraste in žge svoje telo, bolj gnusne, bolj smrdljive inbolj okužene postanejo odprte rane, pa vendar bo našel določenomero zadovoljstva in užitka v praskanju po svojih odprtih ranah.Māgandiya, bitja, ki niso osvobojena uživanja v čutnosti, ki so jihpogoltnile želje po čutnosti, ki gorijo v vročici po čutnosti, seše vedno vdajajo v čutnost. Bolj ko se takšna bitja vdajajo včutnost, bolj se njihove želje po čutnosti povečujejo in boljgorijo v vročici po čutnosti, pa vendar najdejo določeno merozadovoljstva in uživanja v odvisnosti od petih vezi čutnosti.

Prispodoba o kralju

Kajmisliš, Māgandiya? Ali si kadarkoli videl ali slišal kralja alikraljevega duhovnika, ki bi sam užival opremljen in oskrbljen spetimi vezmi čutnosti, ki je, ne da bi opustil želje po čutnosti,brez odstranitve vročice po čutnosti, bil sposoben bivati osvobojenžeje, s srcem notranje v miru, ali koga, ki je sposoben ali bosposoben tako bivati?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Dobro, Māgandiya. Tudi jaz nisem nikoli videl ali slišal okralju ali kraljevemu duhovnika, ki sam uživa opremljen inoskrbljen s petimi vezmi čutnosti, ki bi brez opustitve želje počutnosti, brez odstranitve vročice po čutnosti, bil sposoben bivatiosvobojen žeje, s srcem notranje v miru, ali koga, ki je sposobenali bo sposoben tako bivati. Nasprotno, Māgandiya, ti asketi alibrahmani, ki so bivali, bivajo ali bodo bivali osvobojeni žeje, ssrcem notranje v miru, vsi to delajo, ko so razumeli, kot dejanskoso, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeručutnosti in po opustitvi želje po čutnosti in po odstranitvivročice po čutnosti, da so bivali, bivajo ali da bodo bivali prostižeje, s srcem notranje v miru.”

Zdravje in ugasnitev

Na tejtočki je Blaženi vzkliknil:

“Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost,
osemčlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do nesmrtnosti.”

Ko je bilo to rečeno je popotnik Māgandiya rekel Blaženemu: “Toje osupljivo, gospod Gotama, to je neverjetno, kako dobro je topovedal gospod Gotama:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost.’

Tudi mi smo že slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki vtradiciji učiteljev in to se sklada, gospod Gotama.”

“Māgandiya, ko ste slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki vtradiciji učiteljev, kaj je to zdravje, kaj je ta ugasnitev?”

Ko je bilo to rečeno, si je popotnik Māgandiya podrgnil svojeude s svojima rokama in rekel: “To je tisto zdravje, gospod Gotama,to je tista ugasnitev. Zdaj sem zdrav in srečen in nič me neprizadene.”

Prispodoba o slepem možu

“Māgandiya, predpostavi, da obstaja mož, ki je slep odrojstva, ki ne more videti svetlih ali temnih objektov, ki ne morevideti modrih, rumenih, rdečih ali roza objektov, ki ne more videtikar je ravno in kar je neravno, ki ne more videti zvezd ali soncain lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resničnodobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ Inon bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral zumazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno zavas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ganadel in bil zadovoljen z njim in bi izgovoril besede zadovoljstva:‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža inčisto!’ Kaj misliš, Māgandiya? Ko je ta mož, ki je slep od rojstva,sprejel to umazano, nečisto oblačilo, si ga nadel in bil zadovoljenz njim, je izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro,gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ – je tonaredil, ker je vedel in videl, ali zaradi zaupanja v moža z dobrimvidom?”

“Častiti gospod, on bi naredil tako, ne da bi vedel in videl,ampak zaradi zaupanja v moža z dobrim vidom.”

“Takotudi, Māgandiya, popotniki drugih sekt so slepi in brez vizije. Onine poznajo zdravja, oni ne vidijo ugasnitve, pa vendar izgovorijote verze:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost.’

Ta verz so izgovorili prejšnji Popolni, popolno prebujeni:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost,
osemčlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do Nesmrtnosti.’

Sedaj, to je postopoma postalo veljavno med običajnimi ljudmi.In čeprav je to telo, Māgandiya, bolezen, tumor, kopje, nesreča instiska, sklicujoč se na to telo, rečeš: ‘To je to zdravje, gospodGotama, to je ta ugasnitev.’ Ti nimaš tega plemenitega videnja,Māgandiya, s katerim morda lahko poznaš zdravje in vidišugasnitev.”

Učenje Dhamme

“Jaz imamzaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učitiDhammo na takšen način, da lahko pridem do spoznanja zdravja in davidim ugasnitev.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki nemore videti temnih in svetlih objektov … ali sonca in lune. Potembi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljnisorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bipripravil zdravilo za njega, vendar se z uporabo tega zdravila vidtega moža ne bi pojavil ali bil prečiščen. Kaj misliš, Māgandiya,bi ta zdravnik postal utrujen in razočaran?” - “Da, gospod Gotama.”- “Tako tudi, Māgandiya, če bi te jaz učil Dhammo tako: ‘To jetisto zdravje, to je tista ugasnitev,’ morda ne bi spoznal zdravjaali videl ugasnitve in to bi bilo utrudljivo in mučno zame.”

“Jaz imamzaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učitiDhammo na takšen način, da lahko spoznam zdravje in vidimugasnitev.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki nemore videti temnih in svetlih objektov … ali sonca in lune. Slišilahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje,je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel viskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistimoblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito,brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel. Potem binjegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodnikipripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanjzdravila - sredstva za bljuvanje in odvajala, mazila in protimazilain nosna zdravila - in z uporabo teh zdravil bi se človekov vidpovrnil in prečistil. Skupaj s pojavitvijo njegovega vida, bipostala njegova želja in hotenje po tem umazanem suknu opuščena.Tega človeka bi gledal kot na sovražnika, kot na tistega, ki mu jestoril škodo in morda pomisli, da bi ga moral ubiti: ‘Resnično, tamož me je dolgo časa vlekel za nos, varal in goljufal s temumazanim, nečistim oblačilom, ko mi je rekel: “Dobri človek, tukajje belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’”

“Takotudi, Māgandiya, če bi te učil Dhammo tako: ‘To je to zdravje, toje ta ugasnitev,’ bi morda spoznal zdravje in videl ugasnitev.Skupaj z nastajanjem tvojega vida, so lahko tvoje želje inpoželenje po petih agregatih na katere vplivajo predpostavke,opuščene. Potem morda lahko misliš: ‘Resnično, dolgo časa me je taum vlekel za nos, me varal in goljufal. Ko sem se oklepal, sem seoklepal le za snov, sem se oklepal le za občutek, sem se oklepal leza zaznavo, sem se oklepal le za tvorbe, sem se oklepal le zazavest. S predpostavko kot pogojem, bitnost. Z bitnostjo kotpogojem, rojstvo. Z rojstvom kot pogojem, nastanejo starost insmrt, žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska. Takšen jeizvor vse te gmote neprijetnosti.’”

“Jaz imamzaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učitiDhammo na takšen način, da se lahko dvignem iz tega sedežaozdravljen svoje slepote.’”

“Potem, Māgandiya, druži se s pravimi ljudmi. Ko se družiš spravimi ljudmi, boš slišal pravo Dhammo. Ko slišiš pravo Dhammo,boš vadil v skladu s pravo Dhammo. Ko vadiš v skladu s pravoDhammo, boš sam spoznal in videl: ‘To so bolezni, tumorji in kopjain toda tukaj te bolezni, tumorji in kopja izginejo brez ostanka. Sprenehanjem svojih predpostavk, pride do prenehanja bitnosti. Sprenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva. S prenehanjem rojstva,preneha starost in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup.Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.’”

Hoja naprej

Ko je biloto rečeno, je popotnik Māgandiya rekel: “Veličastno, gospod Gotama!Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno vmnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je biloprevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki seje izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahkovidel oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi ink meniški Sanghi. Sprejel bom hojo naprej pod gospodom Gotamo,sprejel bom popolno sprejetost.”

“Māgandiya, ta, ki je predhodno pripadal drugi sekti in želihojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino, živipreizkusno štiri mesece. Če so menihi na koncu štirih mesecev znjim zadovoljni, mu dajo dovoljenje za hojo naprej in ga popolnosprejmejo v status meniha. Toda jaz prepoznam individualne razlikev tem pogledu.”

“Častiti gospod, če ta, ki predhodno pripada drugi sekti in želihojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino živipreizkusno štiri mesece in če so na koncu štirih mesecev menihi znjim zadovoljni, mu dajo dovoljenje za hojo naprej in popolnosprejetje, potem bom jaz živel na preizkusu štiri leta. Na koncuštirih let, če bodo menihi zadovoljni z mano, naj mi odobrijo hojonaprej in popolno sprejetje.”

Potem jepopotnik Māgandiya sprejel hojo naprej pod Blaženim in prejelpopolno sprejetje. In kmalu, ne dolgo po svojem popolnem sprejetju,ko je bival sam, usmerjen v svojo notranjost, prizadeven, vnet inodločen, je častiti Māgandiya s svojim uresničenjem z direktnovednostjo tukaj in sedaj vstopil in bival v tem vrhunskem ciljusvetega življenja, zaradi katerega pripadnik roda gre upravičenonaprej od doma v brezdomstvo. Direktno je vedel: “Rojstvo jeuničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno jebilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” Inčastiti Māgandiya je postal eden od arahantov.