Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

“Menihi, predpostavimo, da je krpa umazana in popackana in jo ta, ki jo barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza. Bila bi slabo pobarvana in nečista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi nečistosti krpe. Tako tudi, ko je srce onesnaženo, je pričakovati neugodno destinacijo. Menihi, predpostavimo, da je bila krpa čista in živih barv in jo ta, ki jo barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza. Izgledala bi dobro pobarvana in čista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi čistosti krpe. Tako tudi ko srce ni onesnaženo, je pričakovati ugodno destinacijo.

Nečistosti

Kaj, menihi, so nečistosti, ki onesnažijo srce? Pohlep je nečistost, ki onesnaži srce. Zloba … jeza … maščevalnost … prezir … dominantna drža … zavistnost … skopost … prevarantstvo … goljufivost … svojeglavost … rivalstvo … domišljavost … arogantnost … nečimrnost … malomarnost je nečistost, ki onesnaži srce.

Vedoč, da je pohlep nečistost, ki onesnaži srce, ga menih opusti. Vedoč, da je zloba … malomarnost nečistost, ki onesnaži srce, jo menih opusti.

Ko menih spozna, da je pohlep nečistost, ki onesnaži srce, ga opusti. Ko menih spozna, da je zloba … da je malomarnost nečistost, ki onesnaži srce, jo opusti in pridobi neomajno zaupanje v Buddho: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’

On pridobi neomajno zaupanje v Dhammo: ‘Dhammo je Blaženi dobro razglasil, je resnična, učinkuje takoj, odprta je vsem, vodi naprej, da jo izkusi vsak modri za sebe.’

On pridobi neomajno zaupanje v Sangho: ‘Sangha učencev Blaženega vadi na dober način, prakticira v pravi smeri, prakticira pravo pot, prakticira na primeren način, to je, štirje pari posameznikov, osem tipov posameznikov. Ta Sangha učencev Blaženega je vredna darov, vredna gostoljubja, vredna darovanja, vredna spoštovanja, je neprekosljivo polje zaslug za svet.’

Ko delno opusti, izključi, zapusti in se odreče [nečistosti srca], misli: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Buddho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi zadovoljstvo povezano z Dhammo. Ko je zadovoljen, se v njem rodi veselje. V tem, ki je vesel, postane telo umirjeno. Ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost. V tem, ki čuti prijetnost, srce postane zbrano.

On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Dhammo,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi veselje povezano z Dhammo. Ko je vesel … srce postane zbrano.

On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Sangho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Sanghi, dobi veselje povezano s Sangho. Ko je vesel … srce postane zbrano.

On premišlja: ‘[Nečistosti srca] sem delno opustil, izgnal, sprostil, zapustil in odrekel,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi zadovoljstvo povezano z Dhammo. Ko je zadovoljen, se v njem rodi navdušenje. V tem, ki je navdušen, postane telo umirjeno. Ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost. V tem, ki čuti prijetnost, srce postane zbrano.

Menihi, če menih takšne kreposti, takšnega stanja [zbranosti] in takšne modrosti jé podarjeno hrano, ki se sestoji iz izbranega riža skupaj z različnimi omakami in kariji, celo to ne bo ovira za njega. Kakor krpa, ki je umazana in popackana postane čista in živih barv s pomočjo čiste vode ali kakor zlato postane čisto in sijajno z uporabo peči, tako tudi, če menih takšne kreposti … jé podarjeno hrano … to ne bo ovira za njega.

On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim z dobrohotnostjo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte, tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.

On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim s sočutjem… s srcem prežetim s srečoželjnostjo… s srcem prežetim z mirnodušnostjo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte, tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.

On razume: ‘Tam je to, tam je manjvredno, tam je večvredno in onstran tega je odrešitev iz celotnega polja zaznavanja.’

Ko on tako ve in vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je osvobojen, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Menihi, ta menih je okopan z notranjim kopanjem.”

O očiščenju slabih dejanj

Takrat je brahman Sundarika Bhāradvādža sedel nedaleč od Blaženega in mu rekel: “Ampak, ali gospod Gotama gre k reki Bāhukā, da bi se okopal?”

“Zakaj, brahman, bi šel k reki Bāhukā? Kaj lahko napravi reka Bāhukā?”

“Gospod Gotama, o reki Bāhukā pravijo mnogi da osvobaja, pravijo mnogi da daje zasluge in mnogi izmijejo svoja zla dejanja v reki Bāhukā.”

Potem je Blaženi v verzih nagovoril brahmana Sundarika Bhāradvādžo:

“Bāhukā in Adhikakkā,
Gayā in tudi Sundarikā,
Payāga in Sarassati,
in tok Bahumati -
bedak se lahko tam večno kopa,
pa se slabih dejanj ne bo očistil.
Kaj lahko Sundarikā odplavi?
Kaj Payāga? Kaj Bāhukā?
Reke ne morejo očistiti hudodelca,
človeka, ki je napravil okrutna in brutalna dela.
Čisti ima v srcu večno
praznik pomladi, sveti dan.
Ta, ki je pošten v delih, čist v srcu,
pripelje svojo vrlino do popolnosti.
Tukaj, brahman, bi se moral kopati,
da napraviš sebe za zatočišče za vsa bitja.
In če ne govoriš napačno,
ne delaš škode živim bitjem,
ne jemlješ tistega, kar ti ni dano,
z zaupanjem in brez pohlepa,
kakšna potreba zate je, da greš v Gayo?
Zate vsak izvir bo tvoja Gayā.”

Ko je bilo to rečeno, je brahman Sundarika Bhāradvādža rekel: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me gospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče od danes pa do konca življenja. Jaz bi sprejel vstop od gospoda Gotame, jaz bi sprejel popolno sprejetost.”

In brahman Sundarika Bhāradvādža je prejel vstop od Blaženega, sprejel popolno sprejetost. In kmalu, ne dolgo od njegove polne zaobljube, ko je prebival sam, umaknjen, prizadeven, goreč in odločen, je častiti Bhāradvādža s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in zdaj vstopil in vztrajal v vrhunskem cilju svetega življenja, za katerega pripadniki naroda upravičeno gredo od doma v brezdomstvo. On je direktno vedel: “Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” In častiti Bhāradvādža je postal eden od arahantov.

The Middle Discourses

|_A. The First Fifty

|__I. The Chapter on the Root of All Things

MN7. Prispodoba o krpi

Translations [35]

English

繁體字

日本語

한국어

Français

Deutsch

Italiano

Español

Português

Русский

Nederlands

Norsk

Magyar

Srpski

Čeština

Polski

Slovenščina

Lietuvių Kalba

עִבְרִית

हिंदी

தமிழ்

বাংলা

Việt Ngữ

Bahasa Indonesia

සිංහල

ပြန်သွားရန်

ภาษาไทย

पाळिभासा (Pāli)

Reference