Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Mithilu, vMakhādevovem gozdičku mangov.

Na določenemkraju se je Blaženi nasmehnil. Častitemu Ᾱnandi je prišlo na misel:“Kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se nesmejijo brez razloga.” Uredil si je svoje zgornje oblačilo na enoramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in gavprašal: “Častiti gospod, kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmehBlaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.”

Starost

“Enkrat,Ᾱnanda, je bil v tem Mithilu kralj z imenom Makhādeva. Bil jepravičen kralj, ki je vladal z Dhammo, velik kralj, ki je bilutrjen v Dhammi. On je upravljal z Dhammo med brahmani ingospodarji, med meščani in podeželani in držal se je dni Uposathena štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.

Na koncumnogo let, mnogo sto let, mnogo tisoč let, je kralj Makhādevanagovoril svojega brivca: ‘Dobri brivec, ko zagledaš kakšen sivlas, ki raste na moji glavi, mi povej.’ - ‘Da, gospod,’ je taodgovoril. In po mnogih letih, mnogo sto letih, mnogo tisoč letih,je brivec zagledal sive lase, ki so rasli na glavi kraljaMakhādeva. Ko jih je zagledal, je rekel kralju: ‘Božji glasniki sose pojavili, gospod, sivi lasje rastejo na glavi vašegaveličanstva.’ - ‘Potem, dobri brivec, pazljivo izpuli te sive lases pinceto in jih daj v mojo dlan.’ -‘Da, gospod,’ je odgovoril inpazljivo izpulil sive lase s pinceto, ter jih položil v kraljevodlan.

Potem je kralj Makhādeva podaril brivcu vas, ter poklicalprinca, svojega najstarejšega sina in mu rekel: ‘Dragi princ, božjiglasniki so se pojavili, sivi lasje rastejo na moji glavi. Uživalsem v človeških užitkih, sedaj je čas, da poiščem božanske užitke.Pridi, dragi princ, prevzemi vladanje. Obril si bom lase in brado,nadel rumeno oblačilo in šel naprej od doma v brezdomstvo. Insedaj, dragi princ, ko boš tudi ti zagledal rasti sive lase nasvoji glavi, potem ko boš podaril vas svojemu brivcu in ko bošpazljivo poučil princa, svojega najstarejšega sina o vladanju, siobrij lase in brado, nadeni rumeno oblačilo in pojdi naprej od domav brezdomstvo. Nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo postavil in nebodi zadnji, ki jo izvaja. Dragi princ, ko živita dva moža, je ta,pod katerim se pojavi kršitev te dobre prakse – zadnji mož mednjimi. Torej, dragi princ, pravim ti: Nadaljuj s to dobro prakso,ki sem jo vzpostavil in ne bodi zadnji mož.’

Štiri božanska bivanja

Ko je podarilvas svojemu brivcu in ko je pazljivo podučil princa, svojeganajstarejšega sina o vladanju, si je v Makhādevovem gozdičku mangovobril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in odšel naprej oddoma v brezdomstvo.

Bival je prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim zdobrohotnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, istos četrto. Tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kotzase, je bival prežemajoč vseobsegajoči svet s srcem prežetim zdobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brezzlobe.

Bival je prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim ssočutjem … s srcem prežetim ssrečoželjnostjo … s srcem prežetim zmirnodušnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, istos četrto. Tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kotzase, je bival prežemajoč vseobsegajoči svet s srcem prežetim zmirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brezzlobe.

Štiriinosemdeset tisoč let se je kralj Makhādeva igral otroškeigre, štiriinosemdeset tisoč let je deloval kot podregent,štiriinosemdeset tisoč let je vodil kraljestvo, štiriinosemdesettisoč let je živel sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičkumangov, ko si je pobril svoje lase in brado, nadel rumena oblačilain šel naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirih božanskihbivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

Sedaj,na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisoč let je sin kraljaMakhādeve tako naslovil svojega brivca: … (kot zgoraj, §§4-6, sepovsod bere “sin kralja Makhādeve”) … Z razvojem štirih božanskihbivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

Potomcisina kralja Makhādeve, štiriinosemdeset tisoč kraljev v nasledstvu,ko so si obrili svoje lase in brado in nadeli rumena oblačila, soodšli naprej od doma v brezdomstvo v tem Makhādevovem gozdičkumangov. Bivali so eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo …s sočutjem … s srečoželjnostjo … z mirnodušnostjo … brez zlobe.

Štiriinosemdeset tisoč let so se igrali otroške igre,štiriinosemdeset tisoč let so delovali kot podregenti,štiriinosemdeset tisoč let so vodili kraljestvo, štiriinosemdesettisoč let so živeli sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičkumangov, ko so si pobrili svoje lase in brado, nadeli rumenaoblačila in šli naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirihbožanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, so prešli v Brahmovsvet.

Zadnji od kraljev

Nimi jebil zadnji od teh kraljev. Bil je pravičen kralj, ki je vladal zDhammo, veliki kralj, ki je bil utrjen v Dhammi. Upravljal je zDhammo med brahmani in gospodarji, med meščani in podeželani, in seje držal dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan odštirinajstih.

Ᾱnanda, koso se božanstva Triintridesetih srečala in so sedela v zboruSudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To je pridobitev,gospodje, za ljudi Videhe, to je velika pridobitev za ljudi Videhe,da je njihov kralj Nimi pravični kralj, ki vlada z Dhammo, velikkralj, ki je utrjen v Dhammi. Sebe upravlja z Dhammo med brahmaniin gospodarji, med meščani in podeželani in se drži dni Uposathe naštirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.’

Potem je Sakka, vladar božanstev, nagovoril božanstvaTriintridesetih: ‘Gospodje, ali hočete videti kralja Nimija?’ -‘Dobri gospod, mi hočemo videti kralja Nimija.’

Ob tej priložnosti, bil je dan Uposathe petnajstega, si je kraljNimi umil svojo glavo in se povzpel v zgornje prostore, kjer jesedel pri praznovanju Uposathe. Potem je tako hitro, kot močan možlahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjenoroko, Sakka, vladar božanstev, izginil med božanstviTriintridesetih in se pojavil v prisotnosti kralja Nimija. Rekelje: ‘To je pridobitev zate, veliki kralj, to je velika pridobitevzate, veliki kralj. Ko so se božanstva Triintridesetih srečala inso sedela v zboru Sudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To jepridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan od štirinajstih.”Veliki kralj, božanstva te hočejo videti. Poslal bom pote kočijo, vkatero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj, veliki kralj. Velikikralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo.’

Kralj Nimi je privolil v tišini. Tako hitro, kot močan mož lahkoiztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko,je Sakka, vladar božanstev, izginil v prisotnosti kralj Nimija inse pojavil med božanstvi Triintridesetih.

Potem jeSakka, vladar božanstev, nagovoril kočijaža Mātalija: ‘Pridi, dobriMātali, pripravi kočijo v katero je vpreženo tisoč čistokrvnih konjin pojdi do kralja Nimija in mu reci: “Veliki kralj, to kočijo, vkatero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj je pote poslal Sakka,vladar božanstev. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božanskokočijo.“

‘Da, vaša milost,’ je odgovoril kočijaž Mātali. In ko jepripravil kočijo v katero je bilo zapreženih tisoč čistokrvnihkonjev, je odšel do kralja Nimija in rekel: ‘Veliki kralj, takočija, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj je bilaposlana k tebi od Sakke, vladarja božanstev. Veliki kralj, ne dvomiin se povzpni na božansko kočijo. Toda, veliki kralj, po kateripoti naj te peljem: po tisti na kateri povzročitelji zlih dejanjdoživijo učinke zlih dejanj, ali po tisti, na kateri povzročiteljidobrih dejanj doživijo učinke dobrih dejanj?’ - ‘Pelji me po obehpoteh, Mātali.’

Mātali jepripeljal kralja Nimija do zbora Sudhamma. Sakka, vladar božanstev,je videl kralja Nimija prihajati v daljavi in mu je rekel: ‘Pridi,veliki kralj! Pozdravljen, veliki kralj! Božanstva Triintridesetih,veliki kralj, ki so sedela v zboru Sudhamma, so se izrazila tako:“To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan odštirinajstih.” Veliki kralj, božanstva Triintridesetih te hočejovideti. Veliki kralj, uživaj božansko moč med božanstvi.’

‘Dovolj, dobri gospod. Naj me kočijaž odpelje nazaj do Mithila.Tam se bom ravnal po Dhammi med brahmani in gospodarji, med meščaniin vaščani. Tam se bom držal dni Uposathe na štirinajsti, petnajstiin osmi dan od štirinajstih.’

Potem jeSakka, vladar božanstev, rekel kočijažu Mātali: ‘Pridi, dobriMātali, zaprezi kočijo s tisočimi čistokrvnimi konji in odpeljikralja Nimija nazaj v Mithili.’

‘Da, vaša milost,’ je odvrnil kočijaž Mātali. In z zapreženokočijo, v katero je bilo vpreženih tisoč čistokrvnih konj jeodpeljal kralja Nimija nazaj v Mithili. In tam, resnično, se jekralj Nimi ravnal po Dhammi med brahmani in gospodarji, med meščaniin vaščani. In tam se je držal dni Uposathe na štirinajsti,petnajsti in osmi dan od štirinajstih.

Potem, na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisočlet, je kralj Nimi tako nagovoril svojega brivca: … (kot zgoraj,§§4-6, povsod beri “kralj Nimi”) … . Z razvojem štirih božanskihbivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

Kralj Nimije imel sina z imenom Kaḷārajanaka. On ni šel od doma vbrezdomstvo. Prekinil je to dobro prakso. Bil je zadnji mož mednjimi.

Drugačna dobra praksa

Ᾱnanda,morda misliš: ‘Gotovo, ob tej priložnosti je bil nekdo drug kraljMakhādeva, ki je uvedel dobro prakso.’ Toda, to se ne bi smelojemati tako. Jaz sem bil takrat kralj Makhādeva. Jaz sem uvedel todobro prakso in kasnejše generacije so nadaljevale s to dobroprakso, ki sem jo uvedel. Toda, ta vrsta dobre prakse ne vodi vrazočaranje, v razstrastenje, v prenehanje, k miru, k direktnivednosti, k prebujenju, k ugasnitvi, ampak samo do ponovnepojavitve v Brahmovem svetu. Vendar, obstaja dobra praksa, ki semjo jaz sedaj uvedel, ki vodi do popolnega razočaranja, dorazstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, doprebujenja, do ugasnitve. In kaj je ta dobra praksa? To jePlemenita osemčlena pot, to je: pravilni pogled, pravilna misel,pravilni govor, pravilno dejanje, pravilni način življenja,pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To jedobra praksa, ki sem jo sedaj jaz uvedel, ki vodi do popolnegarazočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktnevednosti, do prebujenja, do ugasnitve.

Ᾱnanda, pravim ti: Nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo uvedel inne bodi zadnji mož. Ᾱnanda, ko živita dva moža je ta, pod katerimse dogodi prekinitev te dobre prakse – zadnji mož med njima. Torej,Ᾱnanda, pravim ti: nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo uvedel in nebodi zadnji mož.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bilzadovoljen in vesel besed Blaženega.