Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželiSakya, pri sakyanskem mestu z imenom Medaḷumpa.

Takrat jekralj Kosale, Pasenadi, prispel v okrožje Nagaraka zaradi nekegaposla. Tam je nagovoril Dīgha Kārāyaṇa: “Dragi Kārāyaṇa, pripravidržavne kočije. Gremo do parka za oddih, da vidimo prijetenkraj.”

“Da, gospod,” je odgovoril Dīgha Kārāyaṇa. Ko so bile državnekočije pripravljene, je ta obvestil kralja: “Gospod, državne kočijeso pripravljene. Lahko greste kadar želite.”

KraljPasenadi se je povzpel na državno kočijo in se pospremljen zdrugimi kočijami odpeljal iz Nagaraka z vsem kraljevsko slovesnimsprevodom proti parku. Po cesti se je peljal tako dolgo, kot jebilo s kočijami mogoče, potem pa je sestopil s svoje kočije instopil peš v park.

Ko se jesprehajal in pohajal po parku, je kralj Pasenadi videl vznožjadreves, ki so bila lepa in navdihujoča, tiha in nemotena z glasovi,z vzdušjem samote, oddaljena od ljudi, ugodna za umik. Pogled na toga je spomnil na Blaženega: “Ta vznožja dreves so lepa innavdihujoča, tiha in nemotena z glasovi, z vzdušjem samote,oddaljena od ljudi, ugodna za umik, podobno krajem, kjer smoobičajno pozdravili Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.”Nato je povedal Dīgha Kārāyaṇu kar je mislil in ga vprašal: “Kježivi sedaj Blaženi, popoln in popolno prebujeni?”

“Tam je,gospod, sakyansko mesto z imenom Medaḷumpa. Blaženi, popoln inpopolno prebujeni, sedaj živi tam.”

“Kako daleč je od Nagaraka do Medaḷumpa?”

“Ni daleč, gospod, tri yodžane. Še vedno je dovolj dnevnesvetlobe, da lahko gremo tja.”

“Potem, dragi Kārāyaṇa, pripravi državne kočije. Pojdimo inobiščimo Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Ko so bile državne kočijepripravljene, je ta obvestil kralja: “Gospod, državne kočije sopripravljene. Lahko greste kadar želite.”

Nato se jekralj Pasenadi povzpel na državno kočijo in se pospremljen zdrugimi kočijami odpeljal iz Nagaraka proti sakyanskem mestuMedaḷumpi. Tja je prispel še podnevi in pot je nadaljeval protiparku. Po cesti se je peljal tako daleč, kot je bilo s kočijamimogoče, potem pa je sestopil s svoje kočije in peš stopil vpark.

Takrat soštevilni menihi hodili gor in dol po odprtem. Kralj Pasenadi jeodšel do njih in jih vprašal: “Častiti gospodje, kje sedaj živiBlaženi, popoln in popolno prebujeni? Mi hočemo videti Blaženega,popolnega in popolno prebujenega.”

“Tam jenjegovo bivališče, veliki kralj, z zaprtimi vrati. Pojdite tihogor, brez naglice, vstopite na verando, si očistite grlo inpotrkajte na vrata. Blaženi vam bo odprl vrata.” Potem je kraljPasenadi predal svoj meč in turban Dīgha Kārāyaṇu. Tedaj je DīghaKārāyaṇa pomislil: “Torej, kralj gre na tajni obisk! In jaz moramsedaj čakati sam!” Brez naglice je kralj Pasenadi odšel tihonavzgor do bivališča z zaprtimi vrati, vstopil na verando, siočistil grlo in potrkal. Blaženi je odprl vrata.

KraljPasenadi je vstopil v bivališče, se spustil na tla z glavo ob nogeBlaženega, prekril noge Blaženega s poljubi in jih ljubkoval zobema rokama in izgovarjal svoje ime: “Jaz sem kralj Kosale,Pasenadi, častiti gospod, jaz sem kralj Kosale, Pasenadi, častitigospod.”

Zakaj kralj časti Blaženega

“Toda, veliki kralj, kakšen razlog vidiš v tem, da izkazuještako ogromno čast temu telesu in kažeš tako prijateljstvo?”

“Častitigospod, jaz sklepam z ozirom na Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi jepopolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencevBlaženega prakticira na dober način.’ Sedaj, častiti gospod, jazvidim nekatere askete in brahmane, ki živijo omejeno svetoživljenje deset let, dvajset let, trideset let ali štirideset letin jih kasneje vidim dobro negovane in dobro maziljene, spristriženimi lasmi in bradami, ki uživajo opremljeni in oskrbljenis petimi vezmi čutnosti. Toda, tukaj vidim menihe, ki vodijopopolno in čisto sveto življenje tako dolgo, kot trajata življenjein dih. Resnično, jaz ne vidim nobenega drugega svetega življenjakjerkoli drugje tako popolnega in čistega, kot je to. Zaradi tega,častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi jepopolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencevBlaženega prakticira na dober način.’

Častitigospod, kralji se sprejo s kralji, aristokrati z aristokrati,brahmani z brahmani, gospodarji z gospodarji, mati se spre zotrokom, otrok z materjo, oče z otrokom, otrok z očetom, brat sespre z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj sprijateljem. Toda, tukaj vidim menihe, ki živijo v harmoniji, vvzajemnem spoštovanju, brez sporov, pomešane kot mleko in voda,gledajoč drug drugega s prijaznimi očmi. Jaz ne vidim kjerkolinobene druge skupnosti s tako skladnostjo. Tudi zaradi tega,častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi jepopolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencevBlaženega prakticira na dober način.’

Častitigospod, hodil sem in pohajal od parka do parka in od vrta do vrta.Tam sem videl neke askete in brahmane, ki so suhi, bedni, nesrečni,grdi, zlatenični, z venami, ki štrlijo iz njihovih udov, taki, dajih ljudje ne bi hoteli še enkrat pogledati. Pomislil sem: ‘Gotovoti častiti živijo sveto življenje v nezadovoljstvu ali so naredilineko zlo dejanje in ga prikrivajo, tako suhi in bedni so – takšni,da jih ljudje ne bi želeli še enkrat pogledati.’ Šel sem do njih injih vprašal: ‘Zakaj ste vi častiti tako suhi in nesrečni … –takšni, da vas ljudje ne bi želeli še enkrat pogledati?’ Njihovodgovor je bil: ‘To je naša družinska bolezen, veliki kralj.’ Todatukaj vidim menihe, ki se smejijo in so veseli in vedri, resničnoradostni, enostavno uživajo, njihove sposobnosti so živahne, živijomirno, umirjeno, preživljajo se od tega, kar jim podarijo drugi,bivajo s srcem [samotnim] kot divji jelen. Pomislil sem: ‘Gotovo tičastiti zaznajo zaporedna stanja vzvišene razlike v uredbiBlaženega, ker bivajo tako smejoči in veseli … s srcem [samotnim]kot divji jelen.’ Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam vskladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženije Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira nadober način.’

Častitigospod, ker sem maziljeni kšatrijski kralj, lahko usmrtim tiste, kibi morali biti usmrčeni, kaznujem tiste, ki bi morali bitikaznovani, izženem tiste, bi morali biti izgnani. Pa vendar, kosedim v zboru, me prekinejo in me ustavijo. Čeprav pravim:‘Gospodje, ne prekinite in ne zaustavite me, ko sedim v zboru.Počakajte do konca mojega govora,’ vendar so me prekinili inzaustavili. Toda, tukaj vidim menihe, ko Blaženi uči Dhammo zbornekaj sto sledilcev in tam ni slišati niti zvoka učenca Blaženega,ki zakašlja ali si očistiti grlo. Nekoč je Blaženi učil Dhammozboru nekaj sto sledilcev in tam si je njegov učenec očistil grlo.Nakar ga je eden od njegovih tovarišev v svetem življenju dregnil ssvojim kolenom, da bi nakazal: ‘Bodi tiho, častiti gospod, ne delajhrupa. Blaženi, učitelj, nas uči Dhammo.’ Pomislil sem: To jeosupljivo, to je neverjetno, kako je skupnost lahko tako dobrodisciplinirana brez sile ali orožja!’ Resnično, jaz ne vidim nobenedruge skupnosti kjerkoli, ki je tako dobro disciplinirana. Tudizaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem:‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil,Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

Častitigospod, tukaj sem videl določene učene kšatrije, ki so bilipametni, ki so se spoznali na učenja drugih, bili tako ostri kotstrelec, ki bi s puščico razcepil las. Oni pohajajo naokoli inuničujejo nauke drugih s svojim ostrim intelektom. Ko slišijo:‘Asket Gotama bo obiskal to in to vas ali mesto,’ oni oblikujejovprašanje: ‘Šli bomo do asketa Gotame in ga vprašali to vprašanje.Če bo vprašan tako, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegov nauk natak način. In če je vprašan tako, bo odgovoril tako in bomo ovrglinjegov nauk na takšen način.’ Oni slišijo: ‘Asket Gotama je prišel,da obišče to in to vas ali mesto.’ Oni gredo do Blaženega inBlaženi jih pouči, vzpodbudi, navduši in razveseli z govorom oDhammi. Ko jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil inrazveselil z govorom o Dhammi, mu niso niti postavili vprašanja,zato, kako bi lahko zavrnili njegov nauk? Dejansko so postalinjegovi učenci. Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladuz Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi jeDhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira nadober način.’

Častitigospod, tukaj sem videl določene učene brahmane …

Častitigospod, tukaj sem videl določene učene gospodarje …

Častitigospod, tukaj sem videl določene učene askete … Oni mu niso nitipostavili vprašanja, zato, kako bi zavrnili njegov nauk? Dejanskoprosijo Blaženega, da jim dovoli, da gredo v meništvo, naprej oddoma v brezdomstvo in on jim podeli meniško sprejetje. Ne dolgozatem gredo v meništvo, bivajo sami, umaknjeni, vestni, vneti inodločni, s svojim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedajvstopijo in bivajo v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradikaterega gre pripadnik naroda upravičeno v meništvo, naprej od domav brezdomstvo. Tako pravijo: ‘Skoraj smo bili izgubljeni, skorajsmo propadli, ker smo prej trdili, da smo asketi, čeprav v resnicinismo bili asketi. Trdili smo, da smo brahmani, čeprav v resnicinismo bili brahmani. Trdili smo, da smo arahanti, čeprav v resnicinismo bili arahanti. Sedaj smo asketi, sedaj smo brahmani, sedajsmo arahanti.’ Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu zDhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammodobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dobernačin.’

Častitigospod, Isidatta in Purāṇa, moja dva pribočnika, se hranita z mojohrano in uporabljata moje kočije. Jaz jima zagotavljam sredstva zaživljenje in jima prinašam slavo, pa vendar sta navkljub temu manjspoštljiva do mene, kot pa sta do Blaženega. Nekoč, ko sem vodilvojsko in sem preizkušal ta pribočnika, Isidatta in Purāṇa, se jezgodilo, da smo prenočili v nastanitvi, ki je bila zelo utesnjena.Ta dva pribočnika, Isidatta in Purāṇa, sta prebila večino noči vpogovoru o Dhammi. Legla sta s svojima glavama v smeri, kjer staslišala, da se nahaja Blaženi, svoje noge pa sta molela proti meni.Pomislil sem: ‘To je osupljivo, to je neverjetno! Ta dva mojapribočnika, Isidatta in Purāṇa, jesta mojo hrano in uporabljatamoje kočije. Zagotavljam jima sredstva za življenje in jimaprinašam slavo, pa vendar sta navkljub temu manj spoštljiva domene, kot pa sta do Blaženega. Gotovo ti dobri ljudje zaznajozaporedna stanja vzvišene razlike v predpisu Blaženega.’ Tudizaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem:‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil,Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

Častitigospod, Blaženi je kšatrija in jaz sem kšatrija, Blaženi jeKosalanec in jaz sem Kosalanec, Blaženi je star osemdeset let injaz sem star osemdeset let. Ker je to tako mislim, da je primerno,da izkažem najvišjo čast Blaženemu in da izkažem takšnoprijateljstvo.

In sedaj,častiti gospod, odhajamo. Zaposleni smo in moramo velikopostoriti.”

“Sedaj je čas, veliki kralj, napravi kar misliš, da jeprav.”

Kralj Kosale, Pasenadi, se je dvignil iz svojega sedeža in ko seje poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

Kmalu ponjegovem odhodu je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, preden se jedvignil iz svojega sedeža in odšel, je ta kralj Pasenadi izgovorilspomenike Dhamme. Naučite se spomenikov Dhamme, menihi. Obvladajtespomenike Dhamme. Zapomnite si spomenike Dhamme. Spomeniki Dhammeso koristni, menihi, in pripadajo osnovam svetega življenja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.