Tako sem slišal. Nekoč je častiti Udena živel priVaranasiju, v mangovem gozdičku Khemiya.

Takrat jebrahman Ghoṭamukha prispel v Varanasi zaradi tega ali onega posla.Ko je hodil in se sprehajal, je prišel do mangovega gozdičkaKhemiya. Prav takrat je častiti Udena hodil gor in dol na odprtem.Brahman Ghoṭamukha je odšel do častitega Udena in izmenjal z njimpozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je medhojo gor in dol s častitim Udenom rekel: “Ugleden asket, ne obstajaživljenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mi zdaj zdi,in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali[ker nisem videl] Dhamme tukaj.”

Ko je bilo torečeno, je častiti Udena končal s hojo in odšel v svoje bivališče,kjer je sedel na pripravljen sedež. In tudi Ghoṭamukha je končal shojo in odšel v bivališče, kjer je stopil na stran. Častiti Udenamu je rekel: “Tam so sedeži, brahman, sedi, če želiš.”

“Mi nismo sedli, ker smo čakali na gospoda Udena [daspregovori]. Kako bi si lahko nekdo kot sem jaz, drznil sesti nasedež, ne da bi bil prej povabljen, da to naredim?”

Potem jebrahman Ghoṭamukha zavzel nizki sedež, sedel na stran in rekelčastitemu Udeni: “Ugleden asket, ne obstaja življenje popotnikov,ki je v skladu z Dhammo. Tako se mi zdi, in to je morda zato, kernisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhammetukaj.”

“Brahman, če misliš, da bi se moral strinjati s katerokoli mojoizjavo, potem se z njo strinjaj. Če misliš, da bi moral katerikolimoji izjavi nasprotovati, potem ji nasprotuj. In če ne razumešpomena katerekoli moje izjave, me prosi, da ti jo pojasnim: ‘Kakoje to, gospod Udena? Kakšen je pomen tega?’ Na takšen načinrazpravljajva o tej zadevi.”

“Gospod Udena, če mislim, da se je treba s katerokoli izjavogospoda Udena strinjati, se bom strinjal z njo. Če mislim, da jetreba katerikoli njegovi izjavi nasprotovati, ji bom nasprotoval.In če ne bom razumel pomena katerekoli izjave gospoda Udena, bomvprašal gospoda Udena, da jo pojasni: ‘Kako je to gospod Udena?Kakšen je pomen tega?’ Na takšen način razpravljajva o tejzadevi.”

Štiri vrste posameznikov

“Brahman,obstajajo štiri vrste posameznikov, ki so v svetu. Katere štiri?”Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost samemu sebi insledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta posameznikapovzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledipraksi mučenja sebe in tudi povzroča neprijetnost drugim in sledipraksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzročaneprijetnost sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzročaneprijetnost drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker nepovzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedajbrez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti,ko sam postane sveti. Kateri od teh štirih vrst posameznikovzadovolji tvoje srce?”

“Prve tri ne zadovoljijo mojega srca, častiti gospod, todazadnja zadovolji moje srce.”

“Toda,brahman, zakaj prve tri vrste posameznikov ne zadovoljijo tvojegasrca?”

“Častiti gospod, obstaja vrsta posameznika, ki povzročaneprijetnost samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe,povzroča neprijetnost in muči samega sebe, čeprav si želi užitek inodmik od bolečin, zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojegasrca. In vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim insledi praksi mučenja drugih, povzroča neprijetnost in muči druge,ki si želijo užitek in odmik od bolečin, zato ta vrsta posameznikane zadovolji mojega srca. In vrsta posameznika, ki povzročaneprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe, in prav takopovzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih,povzroča neprijetnost in muči sebe in druge, ki si želijo užitek inodmik od bolečin, zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojegasrca. Toda vrsta posameznika, ki ne povzroča neprijetnosti sebi alisledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim alisledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča neprijetnosti nitisebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen inohlajen, in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti –on ne povzroča neprijetnosti in mučenja niti sebi ali drugim, ki siželijo užitek in odmik od bolečin. Zato ta vrsta posameznikazadovolji moje srce.

“Toda, gospod Udena, obstaja vrsta posameznika, ki ne muči sebeali sledi praksi mučenja sebe in ne muči drugih ali sledi praksimučenja drugih. Ker ne muči niti sebe niti drugih, je tukaj insedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanjublaženosti, in sam postane sveti – on ne muči in ne povzročaneprijetnosti niti sebi niti drugim, tem, ki si želijo prijetnostin odmik od bolečine. Zato ta vrsta posameznika zadovolji mojesrce.”

“Brahman,obstajata dve skupini. Kateri dve? Tako ima ena skupina poželenjepo draguljih in uhanih in išče ženske in otroke, moške in ženskesužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar. Toda, druga skupinasi ne želi draguljev in uhanov, ampak so opustili ženske in otroke,moške in ženske sužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar, in soodšli naprej od doma v brezdomstvo. Sedaj, obstaja vrstaposameznika, ki ne muči sebe ali sledi praksi mučenja sebe in nemuči drugih ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne muči niti sebeniti drugih, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen inbiva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. V kateri odteh dveh skupin običajno vidiš tega posameznika, brahman – vskupini, ki hrepeni po draguljih in uhanih in išče žene in otroke,moške in ženske sužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar, ali vskupini, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustiliženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo?”

“Jaz običajno vidim to vrsto posameznika, gospod Udena, vskupini, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustiliženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo.”

“Toda, pravsedaj, brahman, smo te razumeli, da praviš: ‘Ugleden asket, neobstaja življenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mizdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot siti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.’“

“Seveda, gospod Udena, te besede sem izrekel, da bi se nekajnaučil. Obstaja popotnikovo življenje, ki je v skladu z Dhammo.Tako se mi to zdi, in naj se me gospod Udena zapomni [da semgovoril] tako. Bilo bi dobro, če bi mi iz milosti gospod Udenanatančno pojasnil te štiri vrste posameznikov, ki jih je na kratkoomenil.”

“Potem,brahman, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,”je odgovoril brahman Ghoṭamukha. Častiti Udena je rekel:

(1)“Brahman, katera vrsta posameznika povzroča neprijetnostsebi in sledi praksi mučenja sebe? Določen posameznik hodinag, zavrača običaje, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga vabi,se ne ustavi, ko se ga prosi. Ne sprejme prinesene hrane ali hraneposebej pripravljene zanj ali povabila nanjo. Ne sprejme ničesar izlonca, iz sklede, preko praga, preko palice, preko posode zročajem, od dveh, ki se hranita skupaj, od noseče ženske, od doječeženske, od ženske med moškimi, od tam kjer se reklamirarazdeljevanje hrane, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijomuhe. Ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina alifermentiranih zvarkov. Hrani se pri eni hiši z enim grižljajem.Hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmihhišah s sedmimi grižljaji. Živi od ene skodelice hrane na dan, oddveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan. Hranise enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni,in tako do enkrat na štirinajst dni. Biva v praksi hranjenja vdoločenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega rižaali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkovali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih koreninin sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, vmešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, vdrevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, vtkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnihostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja peresa. Pulisi lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. Neprestanostoji, zavrača sedenje. Neprestano čepi in je predan vzdrževanjučepečega položaja. Uporablja blazino s trni. Blazino iz trnovnapravi za svoje ležišče. Biva v sledenju prakse kopanja v voditrikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva vsledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To je vrstaposameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenjasebe.

(2) Kateravrsta posameznika, brahman, povzroča neprijetnost drugim insledi praksi mučenja drugih? Določen posameznik je klavecovc, klavec prašičev, ptičar, postavljalec pasti za divje zveri,lovec, ribič, tat, rabelj, ječar ali ta, ki sledi kateremkolidrugem takšnem krvavemu poklicu. To se imenuje vrsta posameznika,ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

(3) Kateravrsta posameznika, brahman, povzroča neprijetnost sebi insledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča neprijetnost drugimin sledi praksi mučenja drugih? Nekdo je maziljenikšatrijski kralj ali premožen brahman. Ko je na vzhodu mestazgradil nov tempelj za žrtvovanje in si obril lase in brado, seoblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo s prečiščenim maslom inoljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v tempelj zažrtvovanje skupaj s svojo glavno kraljico in svojim brahmanskimvelikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, nastlana s travo. Kraljživi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem koglavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahmanski velikiduhovnik živi od mleka v tretjem sesku. Mleko v četrtem sesku vržev ogenj, in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj botoliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanihza žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj botoliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih zažrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj botoliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovisužnji, glasniki in služabniki to pripravijo, jokajo s solznimiobrazi, vzpodbujeni z grožnjami kaznovanja in s strahom. To jevrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksimučenja sebe in povzroča neprijetnost drugim in sledi praksimučenja drugih.

(4) Kateravrsta posameznika, brahman, ne povzroča neprijetnosti sebiali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugimali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ker nepovzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedajbrez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti,ko je sam postal sveti.

Brahman,Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln vpravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti,učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet znjegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, togeneracijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi,kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobrav začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenomin izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršenoin prečiščeno.

Hoja naprej

Gospodarali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu,sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje vTathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenjeje prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Koživiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno inčisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado,oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikegabogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov,obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej izživljenja gospodarja v brezdomstvo.

Ko takoodide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in zata način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanjaživih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno,biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu nidano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, karmu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva včistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata,živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govoriresnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tegasveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernegagovora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, daloči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar jeslišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako jetisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalecprijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli vslogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijoosornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, kiso nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, sovljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijopraznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravemčasu, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori oDhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki sijih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok nadan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa.Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži senošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanjasebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži sesprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita.Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk indeklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži sesprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev.Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži sesprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih inprenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži seuporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril.Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar.Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanjain nasilja.

Zadovoljenje z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, dazadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame ssabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kotsvojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen zobleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovoljisvoj želodec in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima toplemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

Ko gledaobjekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če jepustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slabastanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe,varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko slišizvok z ušesi … Ko voha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Kotipa otipljiv predmet s telesom … Ko z umom opazi pojav, se neoprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost umanevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja inneugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnostuma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenitozadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

On postaneta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki delujepremišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno,ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosisvoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki delujepremišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki delujepremišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, kohodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

Ko ima toplemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnostiin ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče kosamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, vgrapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda,na odprt prostor, na kup slame.

Po vrnitvis poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge,vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja posvetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očistipoželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe,sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Zopustitvijo toposti in zaspanosti, biva opuščen toposti inzaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svojesrce očisti toposti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira inzaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranjeumirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijodvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srceočisti dvoma.

Štiri stopnje zbranosti

Ko je takoopustil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi inbiva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in jezadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.

Zumiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnjizbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena izzbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misliin razmišljanja.

Ko izginezadovoljstvo, vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer jemirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost stelesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen inpozoren.’

Zopustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjegaveselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnjizbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čistomirnodušnostjo in pozornostjo.

Tri vednosti

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojihmnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev,treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev,dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev,petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočihrojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta,veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako,bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila mojahrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšenkonec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavildrugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnimizgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanjeprijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. Inko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimividiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklihživljenj.

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Zbožanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja,ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa ingrda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu ssvojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala stelesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačenpogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu,so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanjerevščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista uglednabitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, kiniso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so selotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomomtelesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškemsvetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presegačloveškega, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvrednain večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kakobitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji.

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnicije: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To jeprenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanjaneprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To jeizvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi doprenehanja vplivov.’

Osvoboditev

Ko tako vein vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vplivabitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pridevednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovnoživljenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno,nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bitnosti.’

To,brahman, je posameznik, ki ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledipraksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledipraksi povzročanja neprijetnosti drugim – ta, ker ne povzročaneprijetnosti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote,ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sampostal sveti.”

Ko je biloto rečeno, je brahman Ghoṭamukha rekel častitemu Udeni:“Veličastno, gospod Udena! Veličastno, gospod Udena! Gospod Udenaje napravil Dhammo jasno na mnogo načinov, tako, kot da bi obrnilpokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito,pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da jetisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem h gospodu Udenipo zatočišče in k Dhammi in Sanghi menihov. Od danes dalje se melahko gospod Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel knjemu po zatočišče do konca življenja.”

“Ne pojdik meni po zatočišče, brahman. Pojdi po zatočišče k temu istemuBlaženemu, h kateremu sem jaz šel po zatočišče.”

“Kje sedaj živi ta gospod Gotama, popoln in popolno prebujeni,gospod Udena?”

“Ta Blaženi, popoln in popolno prebujeni je dosegel končnougasnitev, brahman.”

“Če bi slišali, da je ta gospod Gotama deset yodžan daleč, bišli deset yodžan daleč z namenom, da vidimo tega gospoda Gotamo,popolnega in popolno prebujenega. Če bi slišali, da je ta gospodGotama dvajset yodžan daleč … trideset yodžan … štirideset yodžan …petdeset yodžan … sto yodžan daleč, bi šli sto yodžan z namenom, davidimo tega gospoda Gotama, popolnega in popolno prebujenega. Toda,ker je ta gospod Gotama dospel do končne ugasnitve, gremo k temugospodu Gotami po zatočišče in k Dhammi in k Sanghi menihov. Oddanes se me naj gospod Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki ješel po zatočišče do konca življenja.

Darilo

“Sedaj,gospod Udena, kralj Anga mi daje redno darilo. Naj dam gospoduUdeni en del od tega rednega darila.”

“Kakšno vrsto rednega darila ti daje kralj Anga, brahman?”

“Petsto kahāpaṇov, gospod Udena.”

“Nam ni dovoljeno sprejemati zlata in denarja, brahman.”

“Če ni dovoljeno gospodu Udeni, bom dal za gospoda Udenazgraditi samostan.”

“Če mi želiš zgraditi samostan, brahman, zgradi Sanghi dvoranoza zborovanje v Pāṭaliputtiju.”

“Še bolj sem zadovoljen in vesel, da gospod Udena predlaga, dadarujem Sanghi. S tem rednim darilom in naslednjimi rednimi darilibom zgradil Sanghi dvorano za zborovanje v Pāṭaliputtiju.”

S tem rednim darilom [katerega je daroval gospodu Udeni] in znaslednjim rednim darilom [dodanim k temu], je brahman Ghoṭamukhazgradil Sanghi dvorano za zborovanje v Pāṭaliputti. In ta je sedajpoznana kot Ghoṭamukhī.