Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželiKosala z veliko skupino menihov in prišel do vasi kosalanskihbrahmanov, imenovano Opasāda. Tam se je Blaženi zadrževal v Božjemgaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde.

Ob tem časuje brahman Cankī vladal Opasādi, kronski posesti, prepolni živihbitij, bogati s travniki, gozdovi, rekami in žitom. Posest je bilakraljev dar, sveto darilo, ki mu ga je poklonil kralj Pasenadi izKosale.

Brahmani izOpasāde so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprejiz naroda Sakya, potuje po deželi Videhanov z veliko skupinomenihov, s petsto menihi. Dober glas o gospodu Gotami se jerazširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popolnv pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je treba ukrotiti, učiteljbožanstev in ljudi, prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet znjegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, togeneracijo z njenimi asketi in brahmani, z njenimi princi inljudmi, kar je sam dosegel z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki jedobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnimpomenom in načinom izražanja in odkriva sveto življenje, ki jepopolno dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšnearahante.”

In brahmanskigospodarji iz Opasāde so se napotili iz Opasāde v skupinah intrumah proti severu, do Božjega gaja, gaja dreves sāla.

Ta čas je bilCankī v zgornjem nadstropju svoje plače na opoldanskem počitku. Tamje zagledal brahmanske gospodarje iz Opasāde, ki so bili namenjeniiz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja,gozdička dreves sāla. Ko jih je videl, je vprašal svojegaslužabnika: “Dobri služabnik, zakaj so se brahmanski gospodarji izOpasāde napotili v skupinah in trumah proti severu, do Božjegagaja, gozdička dreves sāla?”

“Gospod, tamje asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya,ki potuje po kosālanski deželi z veliko skupino menihov, s petstomenihi. Dober glas o gospodu Gotami se je razširil v tem smislu:‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti inobnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodjaposameznikov, ki jih je treba ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi,prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi,njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimiasketi in brahmani, z njenimi princi in ljudmi, kar je sam dosegelz direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra vsredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanjain odkriva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno.Oni gredo obiskati tega gospoda Gotamo.”

“Potem, dobri služabnik, pojdi do brahmanskih gospodarjev izOpasāde in jim reci: ‘Gospodje, brahman Cankī pravi: “Prosimpočakajte gospodje. Tudi brahman Cankī bo tudi šel obiskati asketaGotamo.”’”

“Da, gospod,” je odgovoril služabnik in odšel brahmanskimgospodarjem povedati to sporočilo.

Takrat se jepetsto brahmanov iz različnih dežel zadrževalo pri Opasādi zaraditega ali onega posla. Slišali so: “Brahman Cankī, je bilo rečeno,gre obiskati asketa Gotamo.” Potem so odšli do brahmana Cankīja inga vprašali: “Gospod ali je res, da greste obiskati asketaGotamo?”

“Tako je, gospodje. Jaz grem obiskati asketa Gotamo.”

“Gospod, neodidite na obisk asketa Gotame. Ne spodobi se, gospod Cankī, da viodidete na obisk h asketu Gotami. Za asketa Gotamo se spodobi, dapride in obišče vas. Vi, gospod, ste dobro rojeni po obeh straneh,čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacijnazaj, neizpodbitno in brezhibno, glede na rojstvo. Ker je to tako,gospod Cankī, ni primerno za vas, da greste obiskati asketa Gotamo.Prej je primerno za asketa Gotamo, da pride in obišče vas. Vi,gospod, ste bogati, z velikim bogastvom in velikim premoženjem. Vi,gospod, ste mojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijo,fonetiko, etimologijo in zgodovino kot peto. Vešč v filologiji inslovnici, ste v celoti seznanjeni z naravno filozofijo in otelesnih znamenjih Velikega človeka. Vi, gospod, ste čeden, lep ingraciozen, vaš videz je najvišje lepote, ste vzvišene lepote invzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Vi, gospod, stekreposten, zrel v kreposti, imate zrelo krepost. Vi, gospod, stedober govornik z dobrim nastopom. Vi govorite besede, ki sovljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Vi, gospod,poučujete učitelje mnogih in vi učite recitirati himne tristobrahmanskim mladeničem. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan,spoštovan, občudovan in čislan od kralja Pasenadija iz Kosale. Vi,gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan odbrahmana Pokkharasātija. Vi, gospod, vladate Opasādi, kronskiposesti, prepolni živih bitij … svetemu darilu, ki vam ga jepoklonil kralj Pasenadi iz Kosale. Ker je to tako, gospod Cankī, zavas ni primerno, da greste na obisk h asketu Gotami. Prej jeprimerno za asketa Gotamo, da pride in vas obišče.”

Cankījeva hvala Buddhe

Ko je to bilorečeno, je brahman Cankī rekel tem brahmanom: “Zdaj pa, gospodje,poslušajte me, zakaj je primerno zame, da grem obiskati gospodaGotamo in zakaj ni primerno za gospoda Gotamo, da me obišče.Gospodje, asket Gotama je dobro rojen po obeh straneh, čistegarodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj,neizpodbitno in brezhibno glede na rojstvo. Ker je to tako,gospodje, ni primerno za gospoda Gotamo, da pride in me obišče.Prej je primerno zame, da grem in obiščem gospoda Gotamo. Gospodje,asket Gotama je odšel naprej in zapustil veliko zlata in plemenitihkovin, shranjenih v shrambah in skladiščih. Gospodje, asket Gotamaje odšel naprej od doma v brezdomstvo ko je bil še mlad, črnolasmladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih.Gospodje, asket Gotama si je obril lase in brado, se oblekel vrumeno oblačilo in odšel od doma v brezdomstvo, čeprav sta njegovamati in oče želela drugače in sta zato jokala. Gospodje, asketGotama je čeden, lep in graciozen, njegov videz je najvišje lepote,je vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče.Gospodje, asket Gotama je kreposten, s plemenito krepostjo, scelostno krepostjo, ima celostno krepost. Gospodje, asket Gotama jedober govorec, z dobrim nastopom. Govori besede, ki so vljudne,razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Gospodje, asket Gotama jeučitelj učiteljev mnogih. Gospodje, asket Gotama je brez čutnegapoželenja in brez osebne nečimrnosti. Gospodje, asket Gotama imanauk o učinkovanju morale, nauk o učinkovanju morale dejanj. On neišče nobene škode za skupnost brahmanov. Gospodje, asket Gotama jeodšel naprej iz bogate družine, iz plemiške družine, iz ene odstarih plemiških družin. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej izbogate družine, ki ima veliko bogastva in velike posesti. Gospodje,ljudje prihajajo iz oddaljenih kraljestev in oddaljenih območij, dasprašujejo asketa Gotamo. Gospodje, več tisoč božanstev je odšlo pozatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, dober glaso asketu Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Ta Blaženi je popoln,popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen,poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih jepotrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’Gospodje, asket Gotama ima dvaintrideset znamenj Velikega človeka.Gospodje, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe in njegova žena inotroci so šli po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami.Gospodje, kralj Pasenadi iz Kosale in njegova žena in otroci soodšli po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje,brahman Pokkharasāti in njegova žena in otroci so odšli pozatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, asketGotama je prispel v Opasādo in živi pri Opasādi v Božjem gaju, vgaju dreves sāla, proti severu Opasāde. Vsi asketi ali brahmani, kipridejo v naše mesto so naši gostje in goste bi morali častiti,upoštevati, spoštovati in občudovati. Asket Gotama, ki je prispel vOpasādo je naš gost in kot gost naj bo od nas čaščen, upoštevan,spoštovan in občudovan. Ker je to tako, gospodje, ni primerno zagospoda Gotamo, da pride k meni na obisk. Prej je primerno zame, daodidem na obisk h gospodu Gotami.

Gospodje, toliko vem o slavi gospoda Gotame, vendar slavagospoda Gotame ni omejena s tem, ker je slava gospoda Gotamenemerljiva. Ker gospod Gotama poseduje vsakega od teh dejavnikov,zanj ni primerno, da me obišče. Prej je primerno zame, da odidem naobisk h gospodu Gotami. Zato, gospodje, pojdimo vsi na obisk hasketu Gotami.”

In brahmanCankī je skupaj z veliko družbo brahmanov odšel do Blaženega in znjim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovorkončan, je sedel na stran.

Kāpaṭhikova vprašanja o resnici

Ob tejpriložnosti je Blaženi sedel in zaključeval družaben pogovor znekimi zelo uglednimi brahmani. Ta čas je v tej skupini sedel tudibrahmanski mladenič, po imenu Kāpaṭhika. Mlad, s pobrito glavo,star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njenimi besednjaki,liturgijo, glasoslovjem in etimologijo ter njihovimi zgodovinami.Vešč v filologiji in slovnici je bil v celoti seznanjen z naravnofilozofijo in z znamenji Velikega človeka. Medtem ko so se zelougledni brahmani pogovarjali z Blaženim, je pogosto prekinjal inmotil njihov pogovor. Potem je Blaženi tako ukoril brahmanskegamladeniča Kāpaṭhika: “Naj častiti Bhāradvādža ne prekinja in nemoti pogovora zelo visokih brahmanov, ko se pogovarjajo. Najčastiti Bhāradvādža počaka, dokler pogovor ni končan.”

Ko je bilo to rečeno je brahman Cankī rekel Blaženemu: “Najgospod Gotama ne graja brahmanskega mladeniča Kāpaṭhika. Brahmanskimladenič Kāpaṭhika je pripadnik naroda, zelo učen, ima dobernastop, je moder in je sposoben sodelovati v razpravi z gospodomGotamo.”

Blaženi jepomislil: “Zagotovo, ker ga brahmani tako častijo, mora bitibrahmanski mladenič Kāpaṭhika dovršen v spisih treh Ved.”

Brahmanski mladenič Kāpaṭhika je pomislil: “Ko me asket Gotamazagleda, mu bom postavil vprašanje.”

Potem je poznavajoč v svojem srcu kaj misli brahmanski mladeničKāpaṭhika, Blaženi obrnil svoje oko proti njemu. Takrat jebrahmanski mladenič Kāpaṭhika pomislil: “Asket Gotama se je obrnilproti meni. Kaj ko bi mu postavil vprašanje.” In je rekelBlaženemu: “Gospod Gotama, v zvezi s starodavnimi brahmanskimihvalnicami, ki so se ohranile preko ustne predaje in v pisnihzbirkah, so brahmani prišli do dokončnega zaključka: ‘Edino to jepravilno, vse drugo je napačno.’ Kaj lahko gospod Gotama reče otem?”

“Bhāradvādža, je med temi brahmani en sam brahman, ki rečetako: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo jenapačno’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Bhāradvādža, je med temi brahmani en sam učitelj ali en samučitelj učiteljev sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi tako:To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” -“Ne, gospod Gotama.”

“Bhāradvādža, starodavni brahmanski modreci, ustvarjalcihvalnic, skladatelji hvalnic, katerih starodavne hvalnice, ki sobile prej recitirane, izrečene in sestavljene, brahmani dandanes ševedno recitirajo in ponavljajo, ponavljajo kar je bilo rečeno inrecitirajo kar je bilo recitirano – to so: Aṭṭhaka, Vāmaka,Vāmadeva, Vesāmitta, Yamataggi, Angirasa, Bhāradvādža, Vāseṭṭha,Kassapa in Bhagu – ali so tudi ti starodavni brahmanski modrecirekli: ‘Mi to vemo, mi to razumemo: Edino to je pravilno, vse drugoje napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Torej, Bhāradvādža, kaže, da med brahmani ni niti enega samegabrahmana, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vsedrugo je napačno?” - “Ne, gospod Gotama.” “In med brahmani ni nitienega učitelja ali učitelja učiteljev sedem generacij učiteljevnazaj, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vsedrugo je napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.” “In starodavnibrahmanski modreci, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic … celoti starodavni brahmanski modreci niso rekli: ‘Mi vemo, mi torazumemo: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Recimo, daimamo kolono slepih mož, ki se držijo eden drugega: prvi ne vidi,srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Tako tudi, Bhāradvādža, z oziromna njihovo izjavo se zdi, kot da bi bili brahmani podobni kolonislepih mož: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Kajmisliš, Bhāradvādža, ker je tako, ali se ne izkaže, da jeprepričanje brahmanov neutemeljeno?”

“Brahmaničastijo to ne samo zaradi prepričanja, gospod Gotama. Oni točastijo tudi zaradi ustnega izročila.”

“Bhāradvādža, najprej si zavzel stališče na osnovi prepričanja,sedaj pa govoriš o ustnem izročilu. Obstaja pet stvari,Bhāradvādža, ki se lahko izkažejo v dveh različnih načinih tukaj inzdaj. Katerih pet? Prepričanje, pritrjevanje, ustno izročilo,razumsko poznavanje in sprejemanje pogledov z razmišljanjem. Tehpet stvari se lahko izkaže v dveh različnih načinih tukaj in zdaj.Nekaj se lahko v popolnosti sprejme zaradi prepričanja, čeprav jeto morda prazno, votlo in napačno. Nekaj drugega ni mogoče v celotisprejeti s prepričanjem, čeprav je to lahko dejansko, resnično innezmotljivo. Pa vendar, nečemu se lahko popolnoma pritrdi … dobroprenese … dobro preudari … dobro premisli, pa vendar je lahko toprazno, votlo in napačno. Nekaj drugega se ne da dobro premisliti,pa je lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. [Pod temi pogoji] niprimerno za modrega moža, ki ohranja resnico, da pride do končnegazaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.”

Ohranjanje resnice

“GospodGotama, na kak način se ohranja resnica? Kako ohraniš resnico? Misprašujemo gospoda Gotamo o ohranjanju resnice.”

“Če ima človek prepričanje, Bhāradvādža, ohrani resnico, kopravi: ‘Moje prepričanje je tako’, toda on še ne pride do končnegazaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Na tanačin, Bhāradvādža, je ohranjanje resnice. Na tak način on ohraniresnico, na tak način mi opišemo ohranjanje resnice. Toda to še niodkritje resnice.

Če posameznik nekaj odobri … če sprejme ustno izročilo … če[sprejme zaključek, ki temelji na] razumskem poznavanju … česprejme pogled z razmišljanjem, ohrani resnico, ko reče: ‘Mojesprejemanje pogleda z razmišljanjem je tako’, toda on še ne pridedo končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo jenapačno.’ Na ta način tudi, Bhāradvādža, je ohranjanje resnice, nata način on ohranja resnico, na ta način opišemo ohranjanjeresnice. Toda to še ni odkritje resnice.”

“Na tanačin, gospod Gotama, obstaja ohranjanje resnice, na ta načinposameznik ohrani resnico, na ta način prepoznamo ohranjanjeresnice. Ampak na kakšen način, gospod Gotama, se odkrije resnica?Na kakšen način odkriješ resnico? Gospoda Gotamo sprašujemo oodkritju resnice.”

Odkrivanje resnice

“Bhāradvādža, menih lahko živi v bližini neke vasi ali mesta.Gospodar ali gospodarjev sin gre k njemu in ga preverja glede trehvrst stanj: glede stanj, ki temeljijo na poželenju, glede stanj, kitemeljijo na sovraštvu in glede stanj, ki temeljijo na zablodi:‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na poželenju, dabi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji, takrat ko ne ve, lahkorekel: “Jaz vem,” ali takrat, ko ne bi videl, lahko rekel: “Jazvidim,” ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jimpovzročil škodo in neprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga takopreiskuje, pride do vednosti: ‘V tem častitem ni stanj, kitemeljijo na poželenju. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tegačastitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva poželenje.In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka, jo je težko videti intežko razumeti, je miroljubna in vzvišena, nedosegljiva zgolj zrazmišljanjem, nežna, ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se nemore naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom poželenja.’

Ko ga jeraziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo napoželenju, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo nasovraštvu: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo nasovraštvu, tako da bi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji …ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodoin neprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vednosti:‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na sovraštvu. Telesnoobnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako kot ga imačlovek, na katerega vpliva sovraštvo. In Dhamma, ki jo uči tačastiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se nemore naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom sovraštva.’

Ko ga jeraziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo nasovraštvu, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo nazablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo nazablodi, tako da bi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji … alibi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo inneprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vednosti: ‘Vtem častitem ni stanj, ki temeljijo na zablodi. Telesno obnašanjein govorno obnašanje tega častitega ni tako kot ga ima človek, nakaterega vpliva zabloda. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka… ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti breztežav tisti, ki je pod vplivom zablode.’

Ko ga jepreiskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo nazablodi, je dobil zaupanje vanj. Napolnjen z zaupanjem, ga obiščein mu izkaže spoštovanje. Ko mu je izkazal spoštovanje, muprisluhne. Ko mu prisluhne, sliši Dhammo. Ko sliši Dhammo, si jozapomni in proučuje pomen učenja, ki si ga je zapomnil. Ko proučinjegov pomen, razumsko sprejema ta učenj. Ko razumsko sprejema taučenja, se v njem pojavi gorečnost. Ko se pojavi gorečnost, uporabisvojo voljo. Ko uporabi svojo voljo, temeljito preiskuje. Kotemeljito preišče, si prizadeva. Z odločnim prizadevanjem spozna stelesom dokončno resnico in jo vidi s prodirajočo modrostjo. Na taknačin, Bhāradvādža, se odkrije resnica, na tak način odkriješresnico, na tak način opišemo odkritje resnice. Ampak to še vednoni dokončna dosega resnice.”

Končni prihod do resnice

“Na taknačin, gospod Gotama, se odkriva resnica, na tak način odkriješresnico, na tak način spoznamo odkritje resnice. Toda, na kakšennačin, gospod Gotama, se končno pride do resnice? Na kakšen načinkončno prideš do resnice? Gospoda Gotamo sprašujemo o končnemprihodu do resnice.”

“Končni prihod do resnice, Bhāradvādža, leži v ponavljanju,razvoju in gojenju teh istih stvari. Na tak način, Bhāradvādža,obstaja končni prihod do resnice, na tak način končno prispeš doresnice, na tak način opišemo končen prihod do resnice.”

Koristno za prihod do resnice

“Na taknačin, gospod Gotama, obstaja končen prihod do resnice, na taknačin končno prideš do resnice, na ta način prepoznamo končenprihod do resnice. Ampak kaj, gospod Gotama, je koristno za končniprihod do resnice? Gospoda Gotamo sprašujemo o stvari, ki jekoristna za končni prihod do resnice.”

“Prizadevanje je koristno za dokončen prihod doresnice, Bhāradvādža. Če si ne prizadevaš, ne boš dokončno prišeldo resnice, če si prizadevaš, prideš dokončno do resnice. Zato jeprizadevanje koristno za dokončen prihod do resnice.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za prizadevanje? Gospoda Gotamosprašujemo o stvari, ki je koristna za prizadevanje.”

“Skrbno preiskovanje je koristno zaprizadevanje, Bhāradvādža. Če skrbno ne preiskuješ, si ne bošprizadeval, toda, ker skrbno preiskuješ, si prizadevaš. Zato jeskrbno preiskovanje koristno za prizadevanje.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za skrbno preiskovanje? Gospoda Gotamosprašujemo o stvari, ki je koristna za skrbno preiskovanje.”

“Uporaba volje je koristna za skrbnopreiskovanje, Bhāradvādža. Če ne uporabiš svoje volje, ne bošskrbno preiskoval, toda, ker uporabljaš svojo voljo, skrbnopreiskuješ. Zato je uporaba svoje volje koristna za skrbnopreiskovanje.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za uporabo volje? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za uporabo volje.”

“Gorečnost je koristna za uporabo volje,Bhāradvādža. Če v tebi ni vzniknila gorečnost, ne boš uporabilsvoje volje, toda, ker je v tebi vzniknila gorečnost, uporabišsvojo voljo. Zato je gorečnost koristna za uporabo volje.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za gorečnost? Gospoda Gotamo sprašujemo,kaj je koristno za gorečnost.”

“Razumsko sprejemanje učenj je koristno zagorečnost, Bhāradvādža. Če razumsko ne sprejemaš učenj, gorečnostne bo vzniknila, toda, ker razumsko sprejemaš učenja, vzniknegorečnost. Zato je razumsko sprejemanje učenj koristno zagorečnost.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za razumsko sprejemanje učenj? GospodaGotamo sprašujemo, kaj je koristno za razumsko sprejemanjeučenj.”

“Raziskovanje smisla je koristno za razumskosprejemanje učenj, Bhāradvādža. Če ne raziskuješ njihovega smisla,razumsko ne sprejmeš učenj, toda, ker raziskuješ njihov smisel,razumsko sprejmeš učenja. Zato je raziskovanje smisla koristno zarazumsko sprejemanje učenj.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za raziskovanje smisla? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za raziskovanje smisla.”

“Zapomniti si učenja je koristno zaraziskovanje smisla, Bhāradvādža. Če si ne zapomniš učenja, neraziskuješ njegovega smisla, toda, če si zapomniš učenje,raziskuješ njegov smisel.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za zapomniti si učenja? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za zapomniti si učenja.”

“Slišati Dhammo je koristno za zapomniti siučenja, Bhāradvādža. Če ne slišiš Dhamme, si ne boš zapomnil učenj,toda, ker slišiš Dhammo, si zapomniš učenja. Zato je slišati Dhammokoristno za zapomniti si učenja.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za slišati Dhammo? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za slišati Dhammo.”

“Prisluhniti je koristno za slišati Dhammo,Bhāradvādža. Če ne prisluhneš, ne boš slišal Dhamme, toda, kerprisluhneš, slišiš Dhammo. Zato je prisluhniti koristno za slišatiDhammo.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za prisluhniti? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za prisluhniti.”

“Izkazovanje spoštovanja je koristno zaprisluhniti, Bhāradvādža. Če ne izkažeš spoštovanja, ne prisluhneš,toda, ker izkažeš spoštovanje, prisluhneš. Zato je izkazovanjespoštovanja koristno za prisluhniti.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za izkazovanje spoštovanja? GospodaGotamo sprašujemo, kaj je koristno za izkazovanje spoštovanja.”

“Obiskovanje je koristno za izkazovanjespoštovanja, Bhāradvādža. Če ne obiščeš [učitelja], mu ne bošizkazal spoštovanja, toda, ker obiščeš [učitelja], mu izkažešspoštovanje. Zato je obiskovanje koristno za izkazovanjespoštovanja.”

“Toda kaj,gospod Gotama, je koristno za obiskovanje? Gospoda Gotamosprašujemo, kaj je koristno za obiskovanje.”

“Zaupanje je koristno za obiskovanje,Bhāradvādža. Če se zaupanje [v učitelja] ne pojavi, ga ne bošobiskal, toda, ker se zaupanje [v učitelja] pojavi, ga obiščeš.Zato je zaupanje koristno za obiskovanje.”

“GospodaGotamo smo vprašali o ohranjanju resnice in gospod Gotama jeodgovoril o ohranjanju resnice. Mi smo odobrili in sprejeli taodgovor in zato smo zadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali oodkrivanju resnice in gospod Gotama je odgovoril o odkrivanjuresnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smozadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali o končnem prispetju doresnice in gospod Gotama je odgovoril o končnem prispetju doresnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smozadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali o koristnem za končnoprispetje do resnice in gospod Gotama je odgovoril o koristnem zakončno prispetje do resnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovorin zato smo zadovoljni. Karkoli smo vprašali gospoda Gotamo, nam jena to odgovoril. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smozadovoljni. Prej, gospod Gotama, smo bili vajeni razmišljati: ‘Kdoso ti gologlavi asketi, ti temnopolti hlapci, potomci iz Brahmovenoge, da bi razumeli Dhammo?’ Toda gospod Gotama je res navdihnil vmeni ljubezen do asketov, zaupanje v askete, čaščenje asketov.

Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! GospodGotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot biobrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, odkril to, kar je biloskrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko vtemi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem pozatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj megospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel pozatočišče, od danes pa do konca življenja.”