Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Sāvatthīju,v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

Takrat jeMahāpadžāpatī Gotami skupaj s petsto nunami odšla do Blaženega. Kose mu je poklonila, je stopila na stran in mu rekla: “Častitigospod, naj Blaženi svetuje nunam, naj Blaženi pouči nune, najBlaženi poda nunam govor o Dhammi.”

Takrat so sestarejši menihi menjevali pri svetovanju nunam, ko pa je prišlavrsta na častitega Nandaka, jim ta ni hotel svetovati. Takrat jeBlaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, kdo je na vrsti danesza svetovanje nunam?”

“Častiti gospod, za svetovanje nunam je na vrsti častitiNandaka, vendar jim noče svetovati, čeprav je na vrsti.”

In Blaženi jenagovoril častitega Nandaka: “Svetuj nunam, Nandaka. Svetuj nunam,Nandaka. Podaj nunam govor o Dhammi.”

“Da, častiti gospod,” je odvrnil častiti Nandaka. Ko je bilojutro, se je častiti Nandaka oblekel, vzel svojo skledo in zunanjeoblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščinov Sāvatthīju in se vrnil iz svojega zbiranja miloščinske hrane, ponjegovem obroku hrane, je odšel s spremljevalcem v park Rādžaka.Nune so videle v daljavi prihajati častitega Nandaka in sopripravile sedež in vodo za noge. Častiti Nandaka je sedel napripravljen sedež in si umil noge. Nune so se mu poklonile in sedlena stran. Ko so sedele je častiti Nandaka rekel nunam:

Svetovanje nunam

“Sestre, tagovor bo v obliki vprašanj. Ko ga razumete, recite: ‘Razumemo’, koga ne razumete, recite: ‘Ne razumemo’, ko ste v dvomu ali zbegane,me vprašajte: ‘Kako je to, častiti gospod? Kakšen je pomentega?’”

“Častiti gospod, me smo zadovoljne in vesele takega povabilagospoda Nandake.”

“Sestre, kajmislite? Ali je oko trajno ali netrajno?” - “Netrajno, častitigospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnost ali prijetnost?” -“Neprijetnost, častiti gospod.” - “Ali to, kar je netrajno,neprijetnost in predmet spremembe lahko jemljemo kot: ‘To je moje,to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

Sestre, kaj mislite? Je uho … nos … jezik … telo … um trajen alinetrajen?” - “ Netrajen, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajnoneprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” -“Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmet spremembe, lahkojemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne,častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, me smo sprimernim razumevanjem že dobro videle to kot dejansko je: ‘Tehšest notranjih področij je netrajnih.’”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi sprimernim razumevanjem to kot dejansko je.

Sestre, kajmislite? So objekti … zvoki … vonji … okusi … otipljivosti… pojavitrajni ali netrajni?” - “Netrajni, častiti gospod.” - “Je to, karje netrajno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častitigospod.” - Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmetspremembe, lahko jemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je mojesebstvo’?” - “Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častitigospod, me smo že dobro videle to kot dejansko je, s primernimrazumevanjem: ‘Teh šest zunanjih področij jenetrajnih.’“

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki sprimernim razumevanjem vidi to kot dejansko je.

Sestre, kajmislite? Je očesna zavest … ušesna zavest … nosna zavest … jezičnazavest … telesna zavest … umska zavest trajna ali netrajna?” -“Netrajna, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnostali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” - “Ali to, karje netrajno, neprijetnost in predmet spremembe, lahko jemljemo kot:‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častitigospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, me smo s primernimrazumevanjem že dobro videle to kot dejansko je: ‘Teh šestvrst zavesti je netrajnih.’“

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki sprimernim razumevanjem vidi to kot dejansko je.

Tri prispodobe

Sestre,predpostavimo, da gori oljna svetilka. Njeno olje je netrajno,predmet spremembe, njen stenj je netrajen in predmet spremembe,njen ogenj je netrajen in predmet spremembe, in njen sij jenetrajen in predmet spremembe. Ali bi kdorkoli govoril pravilno, čebi rekel: ‘Medtem ko ta oljna svetilka gori, so njeno olje, stenjin plamen netrajni in predmet spremembe, toda njen sij je trajen,večen, nespremenljiv in ni predmet spremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, ko taoljna svetilka gori, so njeno olje, stenj in plamen netrajni inpredmet spremembe, zato mora biti njen sij netrajen in predmetspremembe.”

“Tako tudi, sestre, ali bi kdorkoli govoril pravilno, če birekel: ‘Teh šest notranjih področij je netrajnih in predmetspremembe, toda prijeten, neprijeten, ali niti neprijeten nitiprijeten občutek, ki se ga izkusi v odvisnosti od šestih notranjihpodročij je trajen, večen, nespremenljiv in ni predmetspremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker vsak občutek nastane vodvisnosti od njihovega odgovarjajočega pogoja, in s prenehanjemnjegovega odgovarjajočega pogoja, občutek preneha.”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi sprimernim razumevanjem to kot dejansko je.

Sestre,predpostavimo, da je v velikem drevesu srčevina: njegove korenineso netrajne in predmet spremembe, njegovo deblo je netrajno inpredmet spremembe, njegove veje in listje je netrajno in predmetspremembe, in njegova senca je netrajna in predmet spremembe.Sedaj, ali bi kdorkoli govoril pravilno, če bi rekel: ‘Korenine,deblo, veje in listje tega velikega drevesa, ki vsebuje srčevino jenetrajno in predmet spremembe, toda njegova senca je trajna, večna,nespremenljiva in ni predmet spremembe?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod,korenine, deblo, veje in listje tega velikega stoječega drevesa, kivsebuje srčevino je netrajno in predmet spremembe, zato mora bititudi njegova senca netrajna in predmet spremembe.”

“Tako tudi, sestre, ali bi kdorkoli pravilno govoril, če birekel: ‘Teh šest zunanjih področij je netrajnih in predmetspremembe, toda prijeten, neprijeten ali niti neprijeten nitiprijeten občutek, ki se ga izkusi v odvisnosti od šestih zunanjihpodročij je trajen, večen, nespremenljiv in ni predmetspremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker vsak občutek nastane vodvisnosti od njegovega odgovarjajočega pogoja in s prenehanjemnjegovega odgovarjajočega pogoja, občutek preneha.”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi sprimernim razumevanjem to kot dejansko je.

Sestre,predpostavimo, da bi izkušen mesar ali njegov vajenec ubil kravo injo razrezal z ostrim mesarskim nožem. Brez poškodovanja notranjegmote mesa in brez poškodovanja zunanje kože, bi rezal, oddvojil inodrezal notranje kite, mišice in vezi z ostrim mesarskim nožem. Kobi rezal, oddvojil in odrezal vse to stran, bi odstranil zunanjokožo in spet pokril kravo s to isto kožo. Ali bi pravilno govoril,če bi rekel: ‘Ta krava je povezana s to kožo tako, kot je bilaprej’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, če bi ta izkušen mesarali njegov vajenec ubil kravo … in rezal, oddvojil in odrezal vseto stran, in celo če pokrije kravo spet z isto kožo in pravi: ‘Takrava je povezana s to kožo tako, kot je bila prej,’ bo ta krava ševedno razdružena od te kože.”

“Sestre,jaz sem podal to prispodobo z namenom, da bi sporočil pomen. To jepomen: ‘Notranja gmota mesa’ je izraz za šest notranjih področij.‘Zunanja koža’ je izraz za šest zunanjih področij. ‘Notranje kite,mišice in vezi’ je izraz za naslado in poželenje. ‘Oster mesarskinož’ je izraz za plemenito modrost - plemenito modrost, ki reže,oddvoji in odreže stran notranje nečistosti, ovire in vezi.

Sedem dejavnikov prebujenja

Sestre,obstaja sedem dejavnikov prebujenja, skozi razvoj in gojenjekaterih menih sam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, tukajin sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi zmodrostjo, ki je brez vpliva z uničenjem vplivov. Katerih sedem?Tako, sestre, menih razvije pozornost kot dejavnik prebujenja, kije podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in dozori vodreki. On razvije raziskovanje stanj kot dejavnik prebujenja …prizadevnost … radost … mirnost … zbranost … mirnodušnost kotdejavnik prebujenja, kar je podprto s samoto, razstrastenjem inprenehanjem in dozori v odreki. To je sedem dejavnikov prebujenja,skozi razvoj in gojenje katerih menih, s svojim lastnimuresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopi in biva vosvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, kar je brez vplivov zuničenjem vplivov.”

Ko ječastiti Nandaka končal s svetovanjem nunam, jih je odpustil:“Pojdite, sestre, čas je.” Potem so se nune, navdušene in veselebesed častitega Nandaka dvignile iz svojih sedežev, se poklonilečastitemu Nandaki in odšle tako, da je bil ta na njihovi desnistrani. Šle so do Blaženega in ko so se mu poklonile, so obstale obstrani. Blaženi jim je rekel: “Pojdite, sestre, čas je.” Potem sose nune poklonile Blaženemu in odšle tako, da je bil ta na njihovidesni strani.

Kmalu koso odšle, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, prav tako kot nadan Uposathe štirinajstega ljudje niso v dvomu ali zmedeni, če jeluna nepolna ali polna, ker je takrat očitno nepolna, tako so tudite nune zadovoljene z Nandakovim učenjem Dhamme, toda njihov namenše ni bil popolnoma izpolnjen.”

Potem je Blaženi nagovoril častitega Nandaka: “Dobro,Nandaka, tudi jutri svetuj nunam na točno isti način.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Nandaka. Naslednjejutro se je častiti Nandaka oblekel … (ponovi dobesedno §§4-14zgoraj, vse do) … Potem so se nune poklonile Blaženemu in odšletako, da je bil ta na njihovi desni strani.

Kmalupotem, ko so odšle, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, prav takokot na dan Uposathe petnajstega ljudje niso v dvomu ali zmedeni, čeje luna nepolna ali polna, ker je tedaj luna očitno polna, tako sotudi te nune zadovoljene z Nandakovim učenjem Dhamme in njihovnamen je bil izpolnjen. Menihi, celo najmanj napredna od teh petstonun je stopajoča v tok, nič več predmet pogube, zavezana[osvoboditvi], usmerjena v prebujenje.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.