Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambījuv Ghositovem samostanu.

Takrat sobili menihi pri Kosambīju sprti, se prepirali, bili zatopljeni vrazprave in zbadali drug drugega z besednimi bodicami. Eni nisomogli prepričati drugih, niti drugi niso mogli prepričati njih.Niso mogli prepričati eden drugega, niti jih niso mogli prepričatidrugi.

Potem je nekmenih odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stranin ga obvestil o tem, kaj se je dogajalo.

Potem jeBlaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej temmenihom v mojem imenu, da jih kliče učitelj.” - “Da, častitigospod,” je odgovoril in odšel do teh menihov in jim povedal:“Učitelj kliče častite.”

“Da, prijatelj,” so odgovorili in odšli do Blaženega in ko so semu poklonili, so sedli na stran. Blaženi jih je vprašal: “Menihi,ali je res, da ste sprti, se prepirate in ste zatopljeni vrazprave, se medsebojno besedno zbadate. Da eni ne moreteprepričati drugih, niti drugi ne morejo prepričati vas, da nemorete prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričatidrugi?”

“Da, častiti gospod.”

“Menihi, kajmislite? Ko ste se prepirali, bili globoko v sporih in semedsebojno besedno zbadali, ali ob taki priložnosti vzdržujetedejanja dobrohotnosti s telesom, govorom in umom v javnosti in vzasebnosti do vaših tovarišev v svetem življenju?”

“Ne, častiti gospod.”

“Menihi, ko se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojnobesedno zbadate, ob tej priložnosti ne vzdržujete dejanjdobrohotnosti s telesom, govorom in umom, v javnosti in vzasebnosti do vaših tovarišev v svetem življenju. Zapeljani možje,kaj sploh lahko veste, kaj lahko vidite, da se prepirate, stegloboko v sporih in se medsebojno besedno zbadate? Tako ne moreteniti prepričati drugih niti drugi ne morejo prepričati vas, nemorete niti prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričatidrugi? Zapeljani možje, to vas bo vodilo do vaše škode inneprijetnosti za dolgo časa.”

Šest kvalitet srčnosti

Potem jeBlaženi naslovil menihe: “Menihi, obstaja šest kvalitet srčnosti,ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, doneprepira, do sloge in do enotnosti. Katerih šest?

(1) Menih vzdržuje telesna dejanja dobrohotnosti v javnosti in vzasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvalitetasrčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi dopovezanosti, neprepira, do sloge in do enotnosti.

(2) Menih vzdržuje govorna dejanja dobrohotnosti v javnosti in vzasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvalitetasrčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do …enotnosti.

(3) Menih vzdržuje umska dejanja dobrohotnosti v javnosti in vzasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvalitetasrčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do …enotnosti.

(4) Menih stvari uporablja skupaj s svojimi krepostnimi tovarišiv svetem življenju. Brez zadržkov deli z njimi vsako pridobitev, kije v skladu z Dhammo in je bila dobljena na način, ki je skladen zDhammo, vključno z vsebino njegove sklede. Tudi to je kvalitetasrčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do …enotnosti.

(5) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimitovariši v svetem življenju, katerih kreposti so neprelomljene,neraztrgane, nepopackane, nelisaste, osvobajajoče, ki jihpriporočajo modri, niso napačno razumljene in vodijo do zbranosti.Tudi to je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanjein vodi do … enotnosti.

(6) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimitovariši v svetem življenju, katerih pogled je plemenit inosvobajajoč in vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, da dovršiuničenje neprijetnosti. Tudi to je kvaliteta srčnosti, ki ustvariljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, do neprepira, dosloge in do enotnosti.

To je šest kvalitet srčnosti, ki ustvarjajo ljubezen inspoštovanje in vodijo do povezanosti, do neprepira, do sloge in doenotnosti.

Pravilni pogled

Od teh šestihprincipov srčnosti je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujočpogled ta, ki je plemenit in osvobajajoč in vodi tega, kiprakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja neprijetnosti.Prav tako kot je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč delhiše s stolpom stolp sam, tako tudi, je od teh šestih principoviskrenosti, glavni … pogled, ki je plemenit in osvobajajoč …

In kako tapogled, ki je plemenit in osvobajajoč, vodi tega, ki prakticira vskladu z njim, do popolnega uničenja neprijetnosti?

(1) Menih, ko je šel v gozd ali k vznožju drevesa ali do praznekoče, pomisli: ‘Je kakšna obsedenost, ki ni opuščena v meni, ki bilahko tako obsedla moje srce, da ne vem in ne vidim stvari kotdejansko so?’ Če je menih obseden s poželenjem po čutnosti, potemje njegovo srce obsedeno. Če je obseden z zlobnostjo, potem jenjegovo srce obsedeno. Če je obseden z lenobo in topostjo, potem jenjegovo srce obsedeno. Če je obseden z vznemirjenostjo in kesanjem,potem je njegovo srce obsedeno. Če je obseden z dvomom, potem jenjegovo srce obsedeno. Če je menih prevzet z domnevami o tem svetu,potem je njegovo srce obsedeno. Če je menih prevzet z domnevami odrugem svetu, potem je njegovi srce obsedeno. Če se menih prepirain je v sporih, se medsebojno besedno zbada z drugimi, potem jenjegovo srce obsedeno.

On razume tako: ‘Ni neopuščene obsedenosti v meni, ki bi lahkotako obsedla moje srce, da ne bi poznal in videl stvari kotdejansko so. Moje srce je naklonjeno k prebujenju resnice.’ To jeprvi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, kiga navadni ljudje nimajo.

(2) Plemenitiučenec premisli: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled,ali osebno dobim notranjo jasnost, ali si osebno pogasim žejo?’

On razume tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem tapogled, dobim notranjo jasnost, si osebno pogasim žejo.’ To jedrugi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, kiga navadni ljudje nimajo.

(3)Plemeniti učenec premisli: ‘Ali obstaja katerikoli drug asket alibrahman zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kakršnega imamjaz?’

On razume tako: ‘Ne obstaja nobenega drugega asketa ali brahmanazunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kot ga imam jaz.’ To jetretji vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten,ki ga navadni ljudje nimajo.

(4)Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam naravo človeka, ki imapravilni pogled?’ Kakšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled?Takšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled: Čeprav lahkonapravi neko vrsto prekrška, za katerega je bil določen načinpokore, on naenkrat prizna, razkrije in pove to učitelju ali modrimtovarišem v svetem življenju, in ko to naredi, se tega vzdržinarediti v bodoče. Prav tako kot mlad, nežen dojenček, ki je šenagnjen ležanju, naenkrat odmakne roko ko se dotakne s svojo rokoali nogo žerjavice, je taka tudi narava človeka, ki ima pravilnipogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo človeka, ki ima pravilnipogled.’ To je četrti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit,transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

(5)Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam naravo človeka, ki imapravilni pogled?’ Kakšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled?Takšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled: Čeprav lahko delarazlične stvari za svoje tovariše v svetem življenju, je vnet zavadbo v višji kreposti, vadbo v višjem srcu in vadbo v višjimodrosti. Prav tako kot krava, ki se pase z novim teletom, opazujesvoje tele, je taka tudi narava človeka, ki ima pravilnipogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo človeka, ki ima pravilnipogled.’ To je peti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit,transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

(6)Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam moč človeka, ki ima pravilnipogled?’ Kaj je moč človeka, ki ima pravilni pogled? To je moččloveka, ki ima pravilni pogled: Ko se učita Dhamma in disciplina,ki ju je Tathāgata razglasil, je pozoren na to, daje temupozornost, se ukvarja s tem z vsem svojim srcem, posluša Dhammo zželjnimi ušesi.

On razume tako: ‘Jaz imam moč človeka, ki ima pravilni pogled.’To je šesti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit,transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

(7)Plemeniti učenec premisli: ‘Ali jaz imam moč človeka, ki imapravilni pogled?’ Kaj je moč človeka, ki ima pravilni pogled? To jemoč človeka, ki ima pravilni pogled: Ko se učita Dhamma indisciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, on pridobi navdih vsmislu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi zadovoljstvo povezano zDhammo.

On razume tako: ‘Jaz imam moč človeka, ki ima pravilni pogled.’To je sedmi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit,transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

Koplemeniti učenec tako poseduje sedem dejavnikov, je pridobilznačaj, ki je primeren za uresničenja sadu vstopajočega v tok. Koima plemeniti učenec tako v lasti sedem dejavnikov, poseduje sadvstopajočega v tok.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bilizadovoljni in veseli besed Blaženega.