Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel priRādžagahu, v Merjaščevi votlini na Jastrebovem vrhu.

PopotnikDīghanakha je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko jebil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran inrekel Blaženemu: “Gospod Gotama, moj nauk in pogled je: ‘Nič nisprejemljivo zame.”

“Ta tvoj pogled, Aggivessana, ‘Nič ni sprejemljivo zame’ – alini vsaj ta pogled sprejemljiv za tebe?”

“Če bi bil ta moj pogled sprejemljiv zame, gospod Gotama, bitudi to bilo isto, bi tudi to bilo isto.”

“Dobro,Aggivessana, veliko jih je v svetu, ki pravijo: ‘Tudi to bi biloisto, tudi to bi bilo isto,’ vendar oni ne opustijo tega pogleda inprivzamejo nekega drugega pogleda. Malo jih je v svetu, ki rečejo:‘Tudi to bi bilo isto, tudi to bi bilo isto,’ in opustijo ta pogledin ne privzamejo nekega drugega pogleda.

Sprejemljivo in nesprejemljivo

Aggivessana,obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled jeto: ‘Vse je sprejemljivo zame.’ Obstajajo nekateri asketi inbrahmani, katerih nauk in pogled je ta: ‘Nič ni sprejemljivo zame.’In obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled jeto: ‘Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame.’ Medtemi, je pogled asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled ‘Vseje sprejemljivo zame’ blizu poželenja, blizu vezanosti, blizuuživanja, blizu držanja, blizu oklepanja. Pogled teh asketov inbrahmanov, ki imajo nauk in pogled ‘Nič ni sprejemljivo zame’ jeblizu nepoželenja, blizu nevezanosti, blizu neuživanja, blizunedržanja, blizu neoklepanja.”

Ko je bilo torečeno, je popotnik Dīghanakha pripomnil: “Gospod Gotama hvali mojestališče, gospod Gotama priporoča moje stališče.”

“Aggivessana, kot tisti asketi in brahmani, ki imajo nauk inpogled ‘Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame’ –je pogled teh na to kar je sprejemljivo, blizu poželenja, blizuvezanosti, blizu uživanja, blizu držanja, blizu oklepanja, medtemko je pogled teh na to kar ni sprejemljivo blizu nepoželenja, blizunevezanosti, blizu neuživanja, blizu nedržanja, blizuneoklepanja.

Sedaj,Aggivessana, modrijan med temi asketi in brahmani, ki ima nauk inpogled ‘Vse je sprejemljivo zame’ razmišlja tako:‘Če se trdno držim svojega pogleda “Vse je sprejemljivo zame” inrazglasim: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” se lahkospoprimem z dvema drugima: z asketom ali brahmanom, ki ima nauk inpogled “Nič ni sprejemljivo zame” in z asketom ali brahmanom, kiima nauk in pogled “Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj nisprejemljivo zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer jespopad, tam so spori, kadar so spori, obstajajo prepiri, kadar soprepiri, je tam neprijetnost.’ Ker vnaprej sluti spopade, spore,prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekegadrugega pogleda. Tako pride do opuščanja teh pogledov, tako pridedo odrekanja tem pogledom.

Modrijan medtemi asketi in brahmani, ki ima nauk in pogled ‘Nič nisprejemljivo zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojegapogleda “Nič ni sprejemljivo zame” in razglasim: “Edino to jepravilno, vse drugo je napačno,” se lahko spoprimem z dvemadrugima: z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Vse jesprejemljivo zame” in z asketom ali brahmanom, ki ima nauk inpogled “Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame.”Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam sospori, kadar so spori, obstajajo prepiri, kadar so prepiri, je tamneprijetnost.’ Ker sam vnaprej sluti spopade, spore, prepire inneprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugegapogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov, tako pride doodrekanja tem pogledom.

Modrijan medtemi asketi in brahmani, ki ima nauk in pogled ‘Nekaj jesprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame’ meni tako:‘Če se trdno držim svojega pogleda “Nekaj je sprejemljivo zame,nekaj ni sprejemljivo zame” in razglasim: “Edino to je pravilno,vse drugo je napačno,” se lahko spoprimem z dvema drugima: zasketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Vse je sprejemljivozame” in z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Nič nisprejemljivo zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer jespopad, tam so spori, kadar so spori, obstajajo prepiri, kadar soprepiri, je tam neprijetnost.’ Ker vnaprej sluti spopade, spore,prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekegadrugega pogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov, tako pridedo odrekanja tem pogledom.

Snov

Sedaj,Aggivessana, to telo je narejeno iz snovi, sestavljajo ga štirjeveliki elementi, ustvarila sta ga mati in oče in je zgrajeno izkuhanega riža in kaše, je predmet nestalnosti, se obrabi in izgine,razkroji in razpade. Obravnavati ga je treba kot nestalno, kotneprijetno, kot bolezen, kot tumor, kot kopje, kot nesrečo, kotstisko, kot tujca, kot razpadajoče, kot prazno, kot nesebstvo. Kdortako obravnava telo, ta opusti željo po telesu, naklonjenosttelesu, podvrženost telesu.

Občutek

Obstajajo,Aggivessana, tri vrste občutkov: prijeten občutek, neprijetenobčutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Ko nekdo čutiprijeten občutek, ne čuti neprijetnega občutka ali nitineprijetnega niti prijetnega občutka, takrat čuti samo prijetenobčutek. Ko nekdo čuti neprijeten občutek, ne čuti prijetnegaobčutka niti neprijetnega niti prijetnega občutka, takrat čuti samoneprijeten občutek. Ko nekdo čuti niti neprijeten niti prijetenobčutek, ne čuti prijetnega občutka ali neprijetnega občutka,takrat čuti samo niti neprijeten niti prijeten občutek.

Prijetenobčutek, Aggivessana, je nestalen, je pogojen, se pojavi vodvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja.Neprijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, se pojavi vodvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja.Niti neprijeten niti prijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, sepojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada inkončanja.

Osvoboditev

Ko takogleda, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran s prijetnimobčutkom, razočaran z neprijetnim občutkom, razočaran z nitineprijetnim niti prijetnim občutkom. Ko je razočaran, postanebrezstrasten. Skozi razstrastenje je [njegovo srce] osvobojeno. Koje osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvoje uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno jebilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

Menihkaterega srce je tako osvobojeno, Aggivessana, se ne pridružinobenemu in z nobenim ni v sporu. Uporablja govor, ki se takratgovori v svetu, ne da bi se oprijel zanj.”

Takrat ječastiti Sāriputta stal za Blaženim in ga hladil s pahljanjem.Pomislil je: “Blaženi, resnično, govori o opuščanju teh stvariskozi direktno vednost. Vzvišeni, resnično, govori o odrekanju temstvarem skozi direktno vednost.” Ko je častiti Sāriputta o temrazmislil, je zaradi neoprijemanja njegovo srce postalo osvobojenovplivov.

Toda vpopotniku Dīghanakhu se je pojavila čista, neomadeževana vizijaDhamme: “Vse kar je predmet nastajanja je predmet prenehanja.”Popotnik Dīghanakha je videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumelDhammo, razglasil Dhammo. Prestopil je onkraj dvoma, odstranilzmedenost, pridobil neustrašenost in postal neodvisen od drugih vučiteljevem predpisu.

In rekelje Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospodGotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih,tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to,kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držalsvetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike.Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniškiSanghi. Od danes naprej naj se me gospod Gotama zapomni kotlaičnega sledilca, ki je šel k njem po zatočišče do koncaživljenja.”