Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambī,v Ghositovem samostanu.

Takrat se jepopotnik Sandaka nahajal v votlini figovega drevesa z velikoskupino popotnikov.

Ko je bilvečer, je častiti Ᾱnanda prišel iz samote in nagovoril menihe:“Pridite, prijatelji, pojdimo do ribnika Devakaṭa, da vidimovotlino.” - “Da, prijatelj,” so ti menihi odgovorili. Potem ječastiti Ᾱnanda odšel do ribnika Devakaṭa, skupaj s številnimimenihi.

Takrat jepopotnik Sandaka sedel z veliko skupino popotnikov, ki sopovzročali nemir in se glasno in hrupno pogovarjali o mnogihposvetnih stvareh, kot je o kraljih, o visoki družbi, ministrih,armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah,cvetličnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih,mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih,mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvaritako ali niso tako. Ko je popotnik Sandaka v daljavi zagledalprihajati častitega Ᾱnando, je umiril svojo družbo: “Gospodje,bodite tiho, gospodje, ne delajte hrupa. Prihaja asket Ᾱnanda,učenec asketa Gotame, eden izmed učencev asketa Gotame, ki so vKosambīju. Ti častiti imajo radi tišino. So disciplinirani in tihi,priporočajo tišino. Če bo našel našo družbo v tišini, si bo mordapremislil in se nam pridružil.” In popotniki so utihnili.

ČastitiᾹnanda je šel k popotniku Sandaku, ki mu je rekel: “Naj gospodᾹnanda pride! Pozdrav gospodu Ᾱnandi! Dolgo tega je, kar je gospodᾹnanda našel priložnost priti sem. Naj gospod Ᾱnanda sede, ta sedežje pripravljen.”

Častiti Ᾱnanda je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sandakaje zavzel nižji sedež in sedel na stran. Ko je sedel, ga je častitiᾹnanda vprašal: “Zaradi kakšnega razprave sedite skupaj tukaj insedaj, Sandaka? In kakšna je bila vaša razprava, ki je ostalanedokončana?”

“Gospod Ᾱnanda, pustite razpravo zaradi katere sedaj tukajsedimo. Gospod Ᾱnanda lahko o njej sliši kasneje. Bilo bi dobro, čebi gospod Ᾱnanda podal govor o Dhammi, ki jo uči njegovučitelj.”

“Potem, Sandaka, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Ᾱnanda je rekel:

Štirje načini, po katerih se ne živi svetegaživljenja

“Sandaka,štiri načine po katerih se ne živi svetega življenja je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. In tudištiri vrste svetega življenja brez utehe so bile razodete, pokaterih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in čebi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

“Gospod Ᾱnanda, kateri so ti štirje načini, po katerih se neživi svetega življenja, ki ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi,je popoln in popolno prebujen, v čemer modri človek sigurno ne biživel svetega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel pravepoti, Dhamme, ki je dobra?”

(1).“Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ničesar ni danega,ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadu ali rezultatadobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; nimatere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; nidobrih in krepostnih asketov in brahmanov v svetu, ki so se samiuresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugisvet. Človeka sestavljajo štirje veliki elementi. Ko umre, sezemlja povrne in gre nazaj k telesu zemlje, voda se povrne in grenazaj k telesu vode, ogenj se povrne in gre nazaj k telesu ognja,zrak se povrne in gre nazaj k telesu zraka; sposobnosti soprenesene na prostor. [Štirje] moški z mrtvaškim nosilom kot petim,odnesejo truplo. Pogrebni govori trajajo toliko časa kotupepelitev; kosti se pobelijo; goreče daritve končajo v pepelu.Dajanje je nauk norcev. Kdorkoli ima nauk, da obstaja [dajanje inpodobno], je to prazno, lažna prtljaga. Norci in modrijani so enakoodrezani in uničeni z razkrojem telesa; po smrti ne obstajajo.’

O tem modričlovek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ničesar nidanega … po smrti ne obstajajo.” Če so besede tega dobrega učiteljaresnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] stem, da ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem,da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba svadosegla enakost, vendar ne rečem, da sva oba odrezana in uničena zrazkrojem telesa, da po smrti ne bomo obstajali. Toda, to je prevečza tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadevasedeti s prekrižanimi nogami in da si izpuli lase in brado, kerjaz, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam sandalovino izKāsija, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila in sprejmemzlato in denar, bom dozorel v točno isto destinacijo, v isto bodočosmer kot je ta pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim,da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da sena ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in gazapusti.

To je prvinačin, po katerem se ne živi svetega življenja in ga je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, in nakaterega modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja, aliče bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

(2). Spet,Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ko nekdo deluje alipripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi drugepohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdozadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira alipripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi drugezastraševati, ko nekdo ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano,vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah,zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne delanobenega zla. Če s kolesom polnim ostrih rezil, nekdo spravi živabitja na tej zemlji v gmoto mesa, v kup mesa, zaradi tega ne bo zlain ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa inubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijoin pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne borezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajaldarila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravildruge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bibil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, zgovorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

O temmodri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Konekdo deluje … ni zasluge in rezultat ni zasluga.” Če so besedetega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju]opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel[sveto življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančnoenaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, čekarkoli oba [od naju] delava, ni narejeno nobeno zlo. Toda, to jepreveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da biživel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da se na tanačin ne živi svetega življenja, se obrne stran in ga zapusti.

To jedrugi način, po katerem se ne živi svetega življenja in ga jerazložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen…

(3). Spet,Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ni vzroka ali pogojaza onesnaženje bitij, bitja se onesnažijo brez vzroka ali pogoja.Ni vzroka ali pogoja za očiščenje bitij, bitja so očiščena brezvzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne človeške moči, nečloveške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vseduše so brez oblasti, moči in energije, oblikovani z usodo,okoliščinami in naravo, doživljajo prijetnost in neprijetnost všestih skupinah.’

O temmodri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Nivzroka … v šestih skupinah.” Če so besede tega dobrega učiteljaresnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost]ker ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da[ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba svadosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba prečiščena brezvzroka ali pogoja. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja …Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel sveto življenje pod temučiteljem?’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetegaživljenja, se obrne stran in ga zapusti.

To jetretji način, po katerem se ne živi svetega življenja in ga jerazložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen…

(4). Spet,Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Obstaja sedem teles,ki so nenarejena, nerojena, neustvarjena, brez stvarnika, neplodna,stojijo kot vrhovi gora, stojijo kot stebri. Ona se ne gibljejo alispremenijo ali ovirajo ena drugo. Nobeno ni sposobno [vzbuditi]prijetnost ali neprijetnost ali prijetnost in neprijetnost vdrugem. Katerih je teh sedem? To so zemeljsko telo, vodno telo,ognjeno telo, zračno telo, prijetnost, neprijetnost in duša kotsedmo. Teh sedem teles je nenarejenih … Tam ni morilca, ne klavca,ne poslušalca, ne govornika, ne spoznavalca, ne zaupnika. Celotisti, ki odrežejo nekomu glavo z ostrim mečem, nobenemu neodvzamejo življenja, meč samo preide skozi prostor med sedmimitelesi. Obstaja milijon štiristo tisoč glavnih vrst stvarjenj inšest tisoč vrst in šeststo vrst. Obstaja petsto vrst dejanj in petvrst dejanj in tri vrste dejanj in dejanje in polovično dejanje.Obstaja dvainšestdeset načinov, dvainšestdeset vmesnih vekov, šestvrst rojenih plemenitih, osem nivojev ljudi, štiri tisoč devetstovrst načinov življenja, devetinštirideset vrst popotnikov, štiritisoč devetsto bivališč kač, dva tisoč vrst sposobnosti, tri tisočpeklov, šestintrideset elementov prahu, sedem vrst razploda, sedemnedojemanj razploda, sedem nenožničnih razplodov, sedem vrstbožanstev, sedem vrst ljudi, sedem vrst demonov, sedem jezer, sedemvozlov, sedem vrst prepadov, sedemsto vrst prepadov, sedem vrstsanj, sedemsto vrst sanj. Obstaja osem milijonov štiristo tisočvelikih vekov v čemer bodo, s tekom in potovanjem skozi tokponovnih rojstev, oboji norci in modrijani, naredili konecneprijetnosti. Ni ničesar od tega: “S to krepostjo ali izvajanjemobredov ali asketizmom ali s svetim življenjem bom napravil, danedozorelo dejanje dozori ali uniči dozorelo dejanje, ko se tozgodi.” Prijetnost in neprijetnost sta odmerjeni. Tok ponovnihrojstev je omejen, ni njegovega krajšanja ali podaljševanja, nenjegovega povečevanja ali zmanjševanja. Prav tako kot klopčič znitjo, ko ga vržeš, gre tako daleč, dokler se nit ne odvije, takotudi, s tekanjem in potovanjem skozi tok ponovnih rojstev, bostaoba norec in modrijan, naredila konec neprijetnosti.’

O temmodri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled:“Obstaja sedem teles … norec in modrijan, oba bosta naredila konecneprijetnosti.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potemsem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam[tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da [ga] nisemživel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva doseglaenakost, vendar ne rečem, da bova oba končala neprijetnos zdelovanjem in potovanjem skozi tok ponovnih rojstev. Toda, to jepreveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da siprizadeva sedeti s prekrižanimi nogami, in da si izpuli lase inbrado, ker meni, ki živim v hiši polni otrok in uporabljamsandalovino iz Kāsija, nosim cvetlične vence, dišave in mazila, insprejmem zlato in denar, bo dozorela točno ista destinacija, istabodoča smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim,da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da sena ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in gazapusti.

To ječetrti način, po katerem se ne živi svetega življenja, ki ga jerazložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen…

To,Sandaka, so štirje načini, ki zanikajo živeti sveto življenje, kijih je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoprebujen, po katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetegaživljenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, kije dobra.”

Štiri vrste svetega življenja, ki nezadovoljijo

“To jeosupljivo, gospod Ᾱnanda, to je neverjetno, kako je štiri načine pokaterih se ne živi svetega življenja razložil Blaženi, ki ve invidi, je popoln in popolno prebujen … Toda, gospod Ᾱnanda, katereso štiri vrste svetega življenja, ki ne zadovoljijo in jih jerazložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, pokaterih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in čebi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

(1)“Sandaka, nek učitelj trdi, da je vseveden invseviden, da ima popolno vednost in videnje: ‘Če hodim alistojim ali spim ali sem buden, sta vednost in vizija nenehno inbrez motenj prisotna v meni.’ On vstopi v prazno hišo, ne dobimiloščine, ugrizne ga pes, se sreča s podivjanim slonom, podivjanimkonjem, podivjanim bikom, vpraša po imenu in narodu žensko alimoškega, vpraša po imenu vasi ali mesta in po poti, ki pelje tja.Ko je vprašan: ‘Kako je to?’ odvrne: ‘Moralo je biti tako, da semvstopil v prazno hišo, zato sem vstopil vanjo. Moralo je biti tako,da nisem dobil miloščine, zato je nisem dobil. Moralo je biti tako,da me je ugriznil pes, zato me je pes ugriznil. Moralo je bititako, da sem se srečal s podivjanim slonom, podivjanim konjem,podivjanim bikom, zato sem se z njim srečal. Moralo je biti tako,da sem vprašal po imenu in narodu žensko ali moškega, zato semvprašal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu vasi alimesta in po poti, ki pelje tja, zato sem vprašal.’

O temmodri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj trdi, da je vseveden in vsevidi, da ima popolno vednost in videnje … Ko je vprašan: “Kako jeto?” odgovori: “Moral sem … zato sem vprašal.’” Ko ugotovi, da sena ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran od njega inga zapusti.

To je prvavrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ki ga je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v kateremmodri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in če bi gaživel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

(2). Spet,Sandaka, nek učitelj je tradicionalist, ki imaustno tradicijo kot resnico. On uči Dhammo z ustno tradicijo, spodajanjem legend, s tem, kar je v zapisih. Toda, ko je učiteljtradicionalist in ima ustno tradicijo kot resnico, je nekaj dobroprenešenega in nekaj slabo prenešenega, nekaj je res in nekaj jedrugače.

O temmodri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je tradicionalist … nekajje res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živisvetega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

To jedruga vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

(3). Spet,Sandaka, nek učitelj je logik in preiskovalec. Onuči Dhammo skovano s sklepanjem, sledenjem linije preiskovanja, kotse mu zgodi. Toda, ko je učitelj logik in preiskovalec, je nekajdobro premišljeno in nekaj slabo premišljeno, nekaj je res in nekajje drugače.

O temmodri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je logik … nekaj je res innekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetegaživljenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

To jetretja vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

(4). Spet,Sandaka, nek učitelj je neumen in zmeden. Ker jeneumen in zmeden, ko je vprašan takšno in drugačno vprašanje, sezaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje: ‘Ne pravim, daje tako. In nisem rekel, da je tako. In ne pravim, da je drugače.In ne pravim, da ni tako. In ne pravim, da ni tako da ni tako.’

O temmodri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je neumen in zmeden …[tako] se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje … ’ Kougotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrnestran od njega in ga zapusti.

To ječetrta vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložilBlaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

To,Sandaka, so štiri vrste svetega življenja, ki ne zadovoljijo in jihje razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen,v katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in čebi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

Vrsta svetega življenja, kizadovolji

“Osupljivoje, gospod Ᾱnanda, neverjetno je, kako je štiri vrste svetegaživljenja, ki ne zadovoljijo, razodel Blaženi, ki ve in vidi, jepopoln in popolno prebujen … Toda, gospod Ᾱnanda, kaj ta učiteljtrdi, kaj on razglasi, v čem bi modri človek zagotovo živel svetoživljenje, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki jedobra?’”

“Sandaka,Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln vpravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov,neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti,učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet znjegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, togeneracijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi,kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobrav začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenomin izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršenoin prečiščeno.

Gospodarali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu,sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje vTathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenjeje prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Koživiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno inčisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado,oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikegabogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov,obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej izživljenja gospodarja v brezdomstvo.

Ko takoodide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in zata način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanjaživih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno,biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu nidano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, karmu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva včistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata,živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govoriresnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tegasveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernegagovora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, daloči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar jeslišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako jetisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalecprijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli vslogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijoosornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, kiso nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, sovljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijopraznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravemčasu, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori oDhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki sijih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok nadan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa.Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži senošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanjasebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži sesprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita.Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk indeklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži sesprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev.Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži sesprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih inprenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži seuporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril.Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar.Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanjain nasilja.

Zadovoljenje z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, dazadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame ssabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kotsvojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen zobleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovoljisvoj želodec in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima toplemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

Ko gledaobjekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če jepustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slabastanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe,varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko slišizvok z ušesi … Ko voha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Kotipa otipljiv predmet s telesom … Ko z umom opazi pojav, se neoprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost umanevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja inneugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnostuma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenitozadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

On postaneta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki delujepremišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno,ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosisvoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki delujepremišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki delujepremišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, kohodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

Ko ima toplemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnostiin ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče kosamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, vgrapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda,na odprt prostor, na kup slame.

Po vrnitvis poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge,vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja posvetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očistipoželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe,sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Zopustitvijo toposti in zaspanosti, biva opuščen toposti inzaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svojesrce očisti toposti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira inzaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranjeumirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijodvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srceočisti dvoma.

Ko je takoodstranil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost,popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi inbiva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in jezadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Modri človekbi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenecdoseže tako veličastno razliko, in ko bi živel pri njem svetoživljenje, bi dosegel pravi način, Dhammo, ki je dobra.

Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva vdrugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva vtretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti inneprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti. Modričlovek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerimučenec doseže tako veličastno razliko …

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojihmnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstevtreh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev,dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev,petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočihrojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta,veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako,bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila mojahrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšenkonec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavildrugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnimizgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanjeprijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. Inko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimividiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj.Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, podkaterim učenec doseže tako veličastno razliko …

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Zbožanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja,ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa ingrda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu ssvojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom,govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled inso se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se porazpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, vslabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista bitja pa, ki so sedobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotilaplemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, kiso temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti,ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako zbožanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidibitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna,lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo vskladu s svojimi dejanji. Modri človek bi gotovo živel svetoživljenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastnorazliko …

Ko jenjegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščenonepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost,ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnicije: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To jeprenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanjaneprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To jeizvor vplivov. To je prenehanje vplivov. On razume kot v resnicije: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

Ko ve invidi na ta način, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti,vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pridevednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, svetoživljenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno,nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Modri človek bigotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec dosežetako veličastno razliko, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot,Dhammo, ki je dobra.”

Sandakova vprašanja

“Toda,gospod Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi, ki je živelsveto življenje, napravil kar je bilo potrebno, odložil breme,dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojenskozi končno vednost, ali lahko uživa včutnosti?”

“Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … in jepopolnoma osvobojen skozi končno vednost, je nesposobenprestopkov v petih primerih. Menih, katerih vplivi souničeni je nesposoben namernega jemanja življenja živim bitjem;nesposoben je jemati to kar mu ni dano, to je, krasti; nesposobenje uživati v spolnem odnosu; nesposoben je zavestno lagati;nesposoben je uživati v čutnosti, tako da bi jo skladiščil, kot jeto delal prej v laičnem življenju. Ko je menih arahant z uničenimivplivi … je nesposoben prestopkov v teh petih primerih.”

“Toda,gospod Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi …ali sta njegovo vednost in vizija, da so njegovi vpliviuničeni, neprestano in neprekinjeno prisotna v njem, čehodi ali stoji ali spi ali je buden?”

“Kar se tiče tega, Sandaka, ti bom povedal prispodobo, ker modričloveka razume pomen izjave z uporabo prispodobe. Predpostavimo, daso bile možu roke in noge odrezane. Če hodi ali stoji ali spi alije buden, so njegove roke in noge neprestano in neprekinjenoodrezane, vendar bi to vedel samo takrat, ko bi pregledal todejstvo. Tako tudi, Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimivplivi … njegovo vednost in vizija, da so mu njegovi vpliviuničeni, nista neprestano in neprekinjeno prisotna, če hodi alistoji ali spi ali je buden. On ve ‘Moji vplivi so uničeni’ samotakrat, ko spet pregleda to dejstvo.”

“Koliko osvobojenih je tukaj v tej Dhammi indisciplini, gospod Ᾱnanda?”

“Ni jih samo sto, Sandaka, ali dvesto, tristo, štiristo alipetsto, ampak je veliko več osvobojenih, kot je teh v tej Dhammi indisciplini.”

“Osupljivo, gospod Ᾱnanda, neverjetno! Ni hvale lastne Dhamme innobenega zanikanja Dhamme drugih. Tu je učenje Dhamme v njenempolnem obsegu in tako veliko osvobojenih. Toda ti ādžvaki, timaterini mrtvi sinovi, hvalijo sebe in omalovažujejo druge, inpriznajo samo tri osvobojene, namreč, Nanda Vaccho, Kisa Sankiccoin Makkhali Gosālo.”

Potem jepopotnik Sandaka nagovoril svojo lastno skupino: “Pojdite,gospodje. Sveto življenje se naj živi pod asketom Gotamo. Ni namsedaj lahko opustiti dobiček, slavo in priznanje.”

Tako je popotnik Sandaka navdihnil svojo lastno skupino, da živisveto življenje pod Blaženim.